Pri nas je najbolj pogosta krvna skupina A (približno 40 odstotkov), sledi krvna skupina O (38 odstotkov), krvne skupine B je 15 odstotkov, AB pa je zelo redka krvna skupina in jo ima približno 7 odstotkov ljudi.
Za zadostno zalogo krvi Slovenija namreč vsak dan potrebuje okoli 300 krvodajalcev. Največ krvi porabijo za redne operacije, transplantacije in v primerih poškodb.
Poziv velja zlasti za krvodajalce z RH negativnim faktorjem, saj je teh le 20 odstotkov, ter tistim s krvnimi skupinami A in O.
Krvodajalske akcije vsak delovni dan potekajo po različnih krajih po Sloveniji. Moški lahko vsake tri mesece darujejo 450 militrov krvi, ženske pa lahko isto količino darujejo vsake štiri mesece. Krvodajalec ste lahko, če ste zdravi, stari med 18 in 65 let in tehtate najmanj 50 kilogramov. Strokovnjaki svetujejo tudi, da pred odvzemom krvi pojeste lahek, nemasten obrok.
Kaj se dogaja pred odvzemom?
Na Zavodu za transfuzijsko medicino svetujejo, da najprej preberete zloženki "Kaj mora vedeti krvodajalec pred odvzemom krvi" in "Aids in hepatitis". Nato se oglasite v sprejemni pisarni transfuzijske službe, kjer posredujete osebne podatke in prejmete list krvodajalca.
Sledi laboratorijski odvzem krvi iz prsta, na osnovi česar se določi krvno skupino, količino hemoglobina in druge podatke. Nato vas čaka še izpolnjevanje posebnega vprašalnika o preteklih boleznih, sedanjem zdravju in načinu življenja.
"Odvzem ne boli"
Med samim odvzemom se namestite v udoben stol, medicinska sestra očisti predel, kjer se običajno jemlje kri, in vas zbode z iglo. "Lahko rečemo, da odvzem ne boli, kar vsekakor dokazuje to, da vsako leto na svetu daje kri okoli 80 milijonov ljudi," zagotavljajo na Zavodu za transfuzijsko medicino. Sam odvzem traja okoli pet do deset minut.
Ves material, ki se ga uporablja pri odvzemu, je sterilen in za enkratno uporabo. Zato pri dajanju krvi ni možnosti okužbe. Kri se zbira v zaprt sistem plastičnih vrečk, ki pozneje omogočajo predelavo.
KAJ SE S KRVJO DOGAJA PO ODVZEMU?
Iz odvzete krvi se pripravijo krvni pripravki. S pomočjo centrifug in stiskalcev kri ločijo na rdeče krvne celice, krvne ploščice in plazmo, tako da bolnik lahko prejme samo tisto sestavino krvi, ki je glede na svoje stanje nima dovolj.
S pomočjo predelave tako lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati. Rdeče krvne celice (eritrocite) hranijo v posebnih hladilnikih na 2 do 6 °C, obstojne so 6 tednov. Krvne ploščice (trombociti) so obstojne do pet dni na +22 °C. Plazmo globoko zamrznejo na -30 °C in jo lahko hranijo do enega leta. Kri se do bolnika transportira v posebnih hladilnih torbah, da se krvne celice med potjo ne poškodujejo ali odmrejo zaradi temperaturnih razlik.
Po odvzemu popijte dovolj tekočine
V nekaj urah po odvzemu se volumen krvi normalizira s prehodom tekočine iz tkiv v žile. V tem času je pomembno, da krvodajalec popije dovolj tekočine. Različne komponente krvi se obnovijo v nekaj dneh, najdlje pa traja obnavljanje zalog železa.
Po odvzemu je odsvetovano voziti avtomobil, zlasti na daljše razdalje.
Pri nas je najbolj pogosta krvna skupina A (približno 40 odstotkov), sledi krvna skupina O (38 odstotkov), krvne skupine B je 15 odstotkov, AB pa je zelo redka krvna skupina in jo ima približno 7 odstotkov ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje