DZ je z 72 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o javni rabi slovenščine, s katero vlada zakon po 20 letih približuje digitalni dobi. Novela predvideva, da bo raba slovenščine omogočena tudi v najsodobnejših elektronskih napravah in storitvah, kot so denimo Applovi telefoni ali avtomobilski vmesniki, podjetjem pa daje na voljo prehodno obdobje, v katerem bi svoje produkte prilagodila jeziku. Ne bo pa rešila podnaslavljanja vsebin pri pretočnih velikanih, kot sta Netflix in Disney, ker zanje velja načelo države izvora in s tem njihova zakonodaja.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dejala, da trenutno veljavni zakon o javni rabi slovenščine ne odgovarja na težave in izzive, ki jih prinaša digitalna družba. Ker je slovenščina eden od uradnih jezikov v Evropski uniji, se ji zdi pomembno, da bi po 20 letih, kolikor je Slovenija tudi del evropske skupnosti, posodobili zakonodajo na tem področju, čeprav ta ne zmore z enako hitrostjo slediti hitro spreminjajočemu se digitalnemu okolju.

Ker novela vključuje prehodni rok, v katerem se bodo podjetja lahko seznanila z zakonodajo in ji prilagodila svoje produkte, je izrazila željo, da bi elektronske naprave še v mandatu te vlade spregovorile tudi slovensko.

Poslanska skupina SDS-a je sicer z dopolnilom, ki ni bilo izglasovano, želela doseči, da bi novela omenjala tudi internacionalizacijo slovenščine. Kot je povedala Alenka Jeraj (SDS), je bil eden od ciljev strateškega sveta za digitalizacijo v času prejšnje vlade, ki pa je bil z novo vlado črtan, da bi Slovenija vzpostavila razvojnogospodarsko predstavništvo v Silicijevi dolini. Na ta način bi pri svetovnih ponudnikih lahko pridobili njihove storitve in produkte.

Andreja Rajbenšu (Svoboda) je dejala, da se dopolnilo ne zdi potrebno, saj novela sledi strategiji Digitalna Slovenija 2030, ki predvideva, da digitalna preobrazba za spodbujanje uporabe slovenskega jezika na spletu vključuje ukrepe za ustvarjanje digitalnih vsebin v kulturi, znanosti in izobraževanju. Strategija med drugim predvideva tudi, da se spodbujata razvoj digitalnih jezikovnih tehnologij in uporaba strojnega prevajanja ter da se uzakoni možnost, da se s spletnimi platformami podpišejo sporazumi o ponujanju storitev v slovenskem jeziku.

Prestavljeno glasovanje o noveli zakona o zdravniški službi

Sorodna novica Vlada bo širila minimum dela zdravnikov med stavko še s spremembo zakona

Poslanci DZ-ja so s 45 glasovi za in nobenim proti prestavili razpravo in odločanje o predlogu novele zakona o zdravniški službi na eno od prihodnjih sej. Za prestavitev so glasovali poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levica, ki so jo tudi predlagali. Poslanci opozicijskih strank SDS in NSi pa so se pri glasovanju vzdržali oziroma bili odsotni.

Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je na seji pojasnil, da so poslanci koalicije prestavitev razprave in odločanja o predlogu novele predlagali, da bi lahko preučili vse podane pripombe za vlaganje morebitnih dodatnih dopolnil. V izjavi za medije pa je na vprašanje novinarjev, ali je prestavitev kakor koli povezana z mediacijo med vlado in zdravniškim sindikatom Fides, odgovoril, da neposredne medsebojne vzročne povezave zagotovo ni.

Da bi bila predstavitev povezana z mediacijo, je v izjavi zanikala tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. "Res želimo proučiti pripombe, ki smo jih dobili v postopku, da bomo iz tega naredili kak koristen amandma," je napovedala.

Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec je pred glasovanjem kot razlog, da poslanci največje opozicijske stranke o predlogu prestavitve ne bodo glasovali, navedla stališče SDS-a, da bi bilo treba zakon na glasovanju zavrniti, ne pa preložiti odločanja o njem.

Sorodna novica Predsednik Fidesa: To ni več stavkovni boj, to je boj za demokracijo, etičnost in moralnost

Ob tem je bila kritična do vlade Roberta Goloba, ki po njenih besedah od začetka mandata na področju zdravstva ni naredila popolnoma ničesar. Predlog novele zakona po mnenju SDS-a spet kaže na "neko neodločenost oziroma nedorečenost na področju zdravstva".

Tudi po mnenju NSi-ja bi moral biti zakon umaknjen. Menijo namreč, da je škodljiv, je na seji povedal vodja njegove poslanske skupine Janez Cigler Kralj. "Ta zakon je napad na zdravnike. Namesto da bi se vlada v svojem dosedanjem mandatu posvetila bolnikom, uporabnikom in zaposlenim v zdravstvenem sistemu, se ukvarja predvsem sama s sabo, z menjavanjem ministrov in tako naprej," je bil kritičen.

"V življenju velja, da roka, ki pomaga in išče rešitve, naredi več dobrega kot usta, ki politizirajo in pa kritizirajo," pa je na očitke opozicije odgovoril Sajovic. Ob tem je dejal, da je nenavadno, da "stavke, predvsem najdaljše, potekajo le v času levosredinskih vlad".

Spremembe, ki jih je v noveli zakona o zdravniški službi predlagala vlada, sicer večinoma sledijo vladnemu odloku, ki ga Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides izpodbija na ustavnem sodišču. Po predlogu bi morali zdravniki med stavko med drugim opravljati tudi triažne preglede na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, pa tudi vse zdravstvene storitve s stopnjo zelo hitro ter storitve za invalide in druge ogrožene skupine. Zdravnikom bi ob sprejetju novele naložila tudi obvezno opravljanje storitev v povezavi z ugotavljanjem ali zdravljenjem malignih obolenj, vključno z izvajanjem presejalnih programov.

Fides sicer danes (torek) vstopa v 12. teden stavke. Sindikat zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.

Mediacija med stranema se je začela prejšnji teden. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je potrdila, da se rok za zaključek mediacije izteče v četrtek.

Zaradi referendumske pobude prestavljeno glasovanje o predlogu zakona o kulturnih pravicah narodov nekdanjega SFRJ-ja

Sorodna novica Poslanci črtali možnost učenja maternega jezika v šolah za učence iz nekdanjih republik SFRJ-ja

DZ je v tretji obravnavi razpravljal tudi o koalicijskem predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije, vendar o predlogu še ne bo glasoval.

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je na seji DZ-ja pojasnila, da o predlogu zakona ne bodo glasovali na današnji seji, saj je koalicijski predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije vsebinsko povezan s predlogom za posvetovalni referendum, ki ga je NSi vložil marca. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi pa po njenih navedbah določa, da mora DZ o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma odločiti, preden končno odloči o predlogu zakona.

Koalicija je v predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji predlagala, da bi kulturne programe za pripadnike teh narodnih skupnosti financiralo ministrstvo za kulturo namesto javni sklad za kulturne dejavnosti, kot velja zdaj. Prav tako so predlagali preoblikovanje sedanjega sveta vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji v stalno posvetovalno telo vlade, ki bi mu predsedoval minister za kulturo.

Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je vložitev predloga za referendum stranke NSi označil kot neljubo reakcijo, ki je po njegovem mnenju posledica strahu ali mogoče celo nekega sovraštva do drugačnosti.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dejala, da predlog zakona podpirajo. Med drugim je utemeljila, da je bilo ustanavljanje sveta za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije doslej prepuščeno vsaki diskrecijski pravici vsakokratne vlade, zdaj pa bo to določeno z zakonom. "To je pomemben korak k trajnemu in neprekinjenemu dialogu vlade in skupnosti pripadnikov SFRJ-ja v Republiki Sloveniji," je dejala.

Po prepričanju poslanke SDS-a Alenke Jeraj predlog zakona ni potreben, saj predstavniki vseh omenjenih narodnih skupnosti že prejemajo denar za kulturne programe prek javnega sklada. Dodala je tudi, da za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti v Sloveniji ni ustavne podlage.

Sorodna novica NSi vložil predlog za posvetovalni referendum

Poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek je pojasnil, da predloga zakona ne bodo podprli, predlog za posvetovalni referendum pa so vložili, ker mislijo, da je znanje oziroma neznanje slovenščine v šolah težava in da se je treba "resno pogovoriti" o integracijski politiki.

Po mnenju poslanca SD-ja Jonasa Žnidaršiča pa bodo s podporo predlogu tudi na simbolni ravni pokazali, da prevzemajo odgovornost za varovanje kulturnih pravic narodnih skupnosti. "Glede na razpravo o tem zakonu pa je treba poudariti, da nas pri sprejemanju drugačnosti tudi na podlagi narodne pripadnosti čaka še veliko dela," je poudaril.

Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je izrazila obžalovanje, da na seji ne bodo odločali o predlogu zakona, še posebno zato, ker so zaradi "zlonamernih, napačnih interpretacij oziroma neresnic" iz predloga izločili člen, s katerim bi otrokom, ki so pripadniki narodov nekdanjega SFRJ-ja, omogočili učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah. Poudarila je, da omenjena določba ni nalagala obveznega učenja maternega jezika in kulture teh narodnih skupnosti v šolah, ampak je bil namen tega le spodbujanje te pravice za narodne skupnosti, vendar le ob dovoljšnjem interesu, denarju in usposobljenosti učiteljev.

Druge odločitve ob koncu marčevske seje

DZ je s 47 glasovi za in šestimi proti sprejel zakon o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah, čezmejnih delitvah in čezmejnih preoblikovanjih kapitalskih družb. Skladno z evropsko direktivo je namen delavcem v vseh primerih čezmejnih operacij v največji mogoči meri zagotoviti že pridobljene pravice do soodločanja. Slovenija z zakonom v svoj pravni red prenaša tri člene mobilnostne direktive, ki se nanašajo na soodločanje delavcev v organih vodenja ali nadzora kapitalske družbe, ki je nastala s čezmejno združitvijo, delitvijo ali preoblikovanjem.

Sorodna novica Mali delničarji razočarani nad predlogom zakona, ki naj bi popravil krivico razlaščencem

Poslanci so s 53 glasovi za in nobenim proti podprli vladni predlog novele zakona o centralnem registru prebivalstva. S tem so v osebni identifikacijski številki EMŠO omogočili uporabo šifer registra od 50 do 59, ne le 50, kot velja trenutno. Vlada je spremembo zakona predlagala, saj v šifri registra 50 ni več mogoče zagotoviti novih EMŠO-številk.

DZ je opravil splošno obravnavo vladnega predloga zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in presodil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Rešitve podpirajo v Svobodi in SD-ju, v NSi-ju jim v tej fazi niso nasprotovali. Medtem pa s predlogom niso zadovoljni v SDS-u. Predlog po navedbah vlade vzpostavlja učinkovit postopek sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

DZ je odločil, da predlog pokojninske novele, ki so ga vložili v SDS-u, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Da je primeren, meni 25 poslancev, nasprotno pa 46. Po predlogu bi upokojenci lahko delali za polno plačo, pri čemer bi prejemali polno pokojnino. A po navedbah koalicije se pripravlja pokojninska reforma in delni ukrepi niso na mestu.