Predsednik Ekonomsko-socialnega sveta ESS-ja in minister za delo Luka Mesec je po seji ESS-ja pojasnil, da so tokrat najprej obravnavali letno poročilo o bralni pismenosti, nato predlog davčnih sprememb, sočasno pa je ministrstvo za finance predstavilo predlog glede uskladitve lestvice za odmero dohodnine in olajšav v letu 2025.

Socialni partnerji so razpravljali tudi o načinu prenosa direktive o minimalni plači, o zakonu o dolgotrajni oskrbi, predstavljeno je bilo tudi poročilo ministrice za zdravje o prihajajočih spremembah v zdravstvenem sistemu. Na ESS-ju so obravnavali predvsem zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in t. i. zakon o pozabi.

Mesec je po seji povedal, da so pri nekaterih točkah dosegli soglasje. "Tukaj bi posebej izpostavil oba zakona v zdravstvu. Pri zakonu o pravici do pozabe je bilo doseženo soglasje vseh treh partnerjev, pri drugem smo se strinjali vlada in sindikalna stran, delodajalska se je vzdržala, ampak ni nasprotovala, kar je dobra popotnica tudi na drugih področjih," je dejal.

ESS so tudi seznanili s prenosom evropske direktive o minimalni plači. "Zelo pozitivno je, da direktiva pravi, da je ustrezna višina minimalne plače 60 odstotkov povprečne plače. Slovenija je država, ki je praktično edina v Evropi tam nekje na 60 odstotkih povprečne plače. Toliko znaša pri nas minimalna plača v bruto znesku," je povedal Mesec.

"Če pogledamo samo zadnja tri leta, včeraj je UMAR v svojem poročilu poudaril, da je minimalna plača v zadnjih treh letih zrasla za 22 odstotkov in pol, povprečna plača pa za 18 odstotkov in pol. Plače sledijo rasti minimalne plače in to je pozitivno ob tem prenosu direktive. Zato nam ni treba spreminjati zakonodaje, moramo pa imeti posvetovalno telo za ustrezno višino minimalne plače. Skupaj smo se odločili, da bo to ostal ekonomsko-socialni svet v celoti in ne bomo postavljali novega strokovnega odbora," je dodal.

ESS se je dogovoril tudi za ustanovitev strokovnega odbora, ki bo spremljal implementacijo zakona o dolgotrajni oskrbi. V 30 dneh pričakujejo analizo ministrstva za solidarno prihodnost, na podlagi katere bodo nato lahko delojemalci in delodajalci pripravili priporočila, je povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar.

Kaj bo s socialnim mirom po 13. septembru?

Na vprašanje, kaj bo v prihodnje s t. i. socialnim mirom, ki je bil z vlado dogovorjen do 13. septembra, je Mesec dejal, da je "socialni dialog v dobri kondiciji in da mu kaže dobro."

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je dejal, da se je večina sindikatov v javnem sektorju na prošnjo vlade na neki način odrekla kakršnim koli stavkovnim dejavnostim v času do 13. septembra, ko tečejo pogajanja o novem plačnem sistemu. "Vsi, ki smo ta dogovor podpisali, smo se tega tudi dosledno držali. Datum je zdaj izčrpan in po moji presoji bo to otežilo pogajanja, jih naredilo bolj kompleksna in zahtevna. To seveda cilja večine sindikatov, da bi prišli do konca, ne spreminja," je dejal.

Vodja ene od pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pa je menil, da bo v nadaljnjih dneh ali tednih 13. september "neki Damoklejev meč, ki bo visel nad temi pogajanji." "Dokler pogajanja potekajo v taki dinamiki in s to intenzivnostjo in z nekim iskrenim namenom na obeh straneh, da se pripelje do zaključka, verjetno to ne bo zelo bistveno vplivalo na sama pogajanja, vsaj pri večini sindikatov," je dejal in opozoril, da če bi se odnos do pogajanj spremenil, bi to lahko sprožilo določene dejavnosti.

"V tem trenutku imamo dogovorjenih kar nekaj terminov za različna srečanja, na katerih bomo skušali zbližati stališča. Dejstvo je, da dogovora ni, dokler ni podpisa na vseh dokumentih, ki so za to potrebni. Kaj kmalu bo napočil datum, ko bo jasno, ali je prehod na novi plačni sistem mogoč s 1. januarjem ali ne," je dodal.

Delodajalci niso zadovoljni z davčnim paketom

Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je glede obravnave davčnega paketa v okviru ESS-ja opozoril na kršitve pravil ESS-ja, saj ga socialni partnerji niso obravnavali pred potrditvijo na vladi, ter pozval, naj se v prihodnje kršitvam izognejo.

Gorenšček je povedal, da je davčni paket nesistematičen in nedomišljen, da ne prinaša gospodarstvu skoraj nič novega. Poskus razvojne kapice pozdravljajo, a opozarjajo, da ta velja samo za tuje rezidente. "Izrazili smo pomislek, da bi lahko s tem zakonom spodbudili več domačih strokovnjakov, da se ti najprej zaposlijo v tujini in se potem kot tuji rezidenti vrnejo k nam," je pojasnil Gorenšček. Njihov predlog, da vlada umakne davčni predlog iz zakonodajne procedure, pa ni sprejet.

Sindikalisti na drugi strani predlog davčnih sprememb vidijo kot zelo pomemben korak pri urejanju trga dela, zmanjševanju prekarnosti in zagotavljanju večje pravičnosti. Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je omenil spremembe sistema normirancev. "Ni pravično, da zaposleni plačujejo od svojih plač višje prispevke kot nekdo, čigar prihodek je na primer 100.000 evrov," je dejal in izrazil pričakovanje, da bo kmalu prišlo tudi do tega, da bodo vsi samostojni podjetniki plačevali prispevke od dejanskih prihodkov.

ESS je obravnaval tudi predlog ministrstva za finance glede uskladitve dohodninskih razredov in olajšav, čemur sta nasprotovali tako delodajalska kot sindikalna stran, saj sta prepričani, da predvideni znesek olajšav ne bi pokril niti minimalnih življenjskih stroškov na letni ravni. "Če so minimalni življenjski stroški na letni ravni nekaj čez 8300 evrov, bi v tem primeru davčna olajšava znašala približno 5100 evrov, kar pomeni, da bi še vedno ostala razlika med minimalnimi življenjskimi stroški in tem, kolikor bi država priznala olajšavo," je dejal Zorko.