Računsko sodišče se je lotilo revizije dela učiteljev v osnovnih šolah in pri tem tudi preverjalo, kako učinkovito je ministrstvo za šolstvo pri urejanju delovne obveznosti učiteljev. V revizijo so bile vključene štiri osnovne šole: OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Rada Robiča Limbuš, OŠ Minke Namestnik - Sonje in OŠ Vič.

Po besedah predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela bi se lahko odločili za večji vzorec šol. Toda revizija v zgolj štirih osnovnih šol, kar je sicer manj kot odstotek vseh slovenskih osnovnih šol (477), je potrdila domneve, da je delo učiteljev po šolah neurejeno, kar pomeni, da so nekateri učitelji v boljšem položaju od drugih, in to celo v istih šolah.

Ministrstvo, ki je pristojno za šolstvo, pa do danes ni zagotovilo, da bi bila jasno določena dela, ki spadajo v delovno obveznost, ki jo morajo opraviti učitelji, da prejmejo plačo za polni delovni čas. Vesel je povedal, da se z revizijami želi prispevati k ureditvi problematike, ki se že več let ne uredi. "Ministrstvo za izobraževanje smo želeli prepričati, če ne celo prisiliti, da naredi domačo nalogo, ki se ji leta izogiba," je poudaril Vesel.

Kaj so ugotovili revizorji?
Država in lokalne skupnosti financirajo 477 šol, ki jih obiskuje 174.000 učencev, zanje pa skrbi okoli 18.000 učiteljev. "So pomemben segment javnouslužbenskega sistema. Če je neki pomemben segment, tudi po številu, relativno neurejen glede delovne obveznosti, je to slabo za javnouslužbenski sistem," opozarja Vesel.

"Za izvajanje osnovnošolskega programa je vsako leto neposredno iz proračuna plačanih več kot 640 milijonov evrov, kar predstavlja sedem odstotkov vseh proračunskih odhodkov. Nedvomno gre za pomemben znesek, kjer bi se dalo ali prihraniti ali pa razporediti sredstva na učinkovitejši način," pravi prvi mož državnih revizorjev in dodaja, da gre skoraj 90 odstotkov teh sredstev za učiteljske plače.

Čeprav obstajajo določeni pravilniki, šolsko ministrstvo ni jasno določilo delovnih obveznosti, ki jih morajo opraviti učitelji, da prejmejo plačo za polni delovni čas 40 ur na teden. Osnovnim šolam pa je za opravljanje nekaterih nalog učiteljev zagotavljalo dodatna sredstva za dodatna dela učiteljem, ki bi jih lahko opravili v okviru polnega delovnega časa, kot so denimo nadomeščanja, učna pomoč, pomoč tujcem …

Delovni čas učiteljev ni določen
Ob tem ni niti določeno, koliko predstavlja ura učne obveznosti, ki traja 45 minut v polnem delovnem času, in koliko predstavlja preostalo delo, kot so priprave na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, kjer trajanje ni določeno. Učitelji imajo tudi različne obveznosti glede učnih ur, saj morajo nekateri opravljati 22 ur na teden, učitelji slovenščine 21, tisti v podaljšanem bivanju pa 25. Prav tako po mnenju Vesela ni mogoče primerjati priprav na pouk tradicionalnih predmetov, kot sta matematika in slovenščina, ter športne vzgoje.

"Poleg tega učitelji z zmanjšano in tisti s povečano učno obveznostjo niso v enakopravnem položaju, saj morajo opraviti 40-urni polni delovni čas. Vendar pa mora učitelj z zmanjšano učno obveznostjo opraviti več drugega dela, za kar prejme nižjo plačo, učitelj s povečano učno obveznostjo pa opravi manj drugega dela, prejme pa del plače za delovno uspešnost od dodatne tedenske učne obveznosti in s tem večjo plačo," je zapisano v reviziji.

Določeno težavo predstavljajo tudi šolske počitnice, saj bi morali učitelji, ki imajo nekaj manj kot mesec letnega dopusta, opravljati 44-urni delovni teden, da bi lahko bili prosti celotne šolske počitnice. Vendar nimajo usmeritev, kaj naj delajo med počitnicami. Vse revidirane osnovne šole pa so učiteljem priznale od štiri do osem ur za vsak dan udeležbe v šoli v naravi, čeprav so učitelji prejeli plačilo v skladu s financiranjem šole v naravi.

Šolski inšpektorji ne preverjajo dela učiteljev
Pristojno ministrstvo po ugotovitvah Računskega sodišča ne preverja niti ne dobi poročil o uresničitvi delovnih načrtov šol. Šolski inšpektorat pa tudi ne preverja, ali so učitelji izpolnili letno delovno obveznost, ker menijo, da to ni urejeno tako, da bi lahko preverili z inšpekcijo.

"Glede na to, da ni pravne podlage za izplačilo dodatnih plačil, bi lahko govorili o oškodovanju, predvsem nenamenski porabi," o izplačevanju neprimernih dodatkov meni predsednik Računskega sodišča.

Vendar je po njegovih besedah problem v tem, da so učitelji dobili izplačila na podlagi nekih nedoločenih predpisov in odločitev ravnateljev, za katere sami niso krivi. Po ocenah revizorjev je letno vsaj devet milijonov evrov izplačanih za dodatno delo, ki bi ga lahko šteli med redne delovne obveznosti.

Revizorji med drugim zahtevajo, da ministrstvo za izobraževanje oblikuje merila za vrsto del, zaradi katerih pripada učiteljem dodatno plačilo, ki bo skladno s plačnimi predpisi. Inšpektorji pa bi morali nadzirati izpolnitve učnih načrtov.

Ministrica bo vračala sredstva
Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je povedala, da bodo v skladu s priporočili in analizami ter v sodelovanju s pristojnimi deležniki v 90 dneh pripravili akcijski načrt. Dejala je, da so se s poročilom že seznanili, in napovedala, da bodo takoj vzpostavili komunikacijo s socialnimi partnerji, torej s sindikati in ravnatelji.

Ministrica je ob tem spomnila, da se poročilo nanaša na obdobje med letoma 2012 in 2014 in da je ministrstvo že ob nastopu mandata začelo iskati mogoče rešitve. Pojasnila je še, da bo tudi sama v celoti vrnila sredstva, ki jih je kot univerzitetna profesorica prejela kot dodatek za stalno pripravljenost. Kot je dejala, je do zdaj že vrnila 3.150 evrov, namerava pa vrniti še približno 14.000 evrov.

Štrukelj zadovoljen z ugotovitvami, ne pa tudi z izhodiščem
Revizijo je pozdravil tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, saj bo po njegovem mnenju prinesla dolgoročne posledice in po 15 letih prizadevanj Sviza bo treba enotno urediti delovni čas in obveznosti učiteljev. Štrukelj je obenem poudaril, da tudi sodišče navaja zahtevo sindikata iz leta 2006, ki so jo naslovili na tedanjega ministra Milana Zvera, a jo je zavrnil z utemeljitvijo, da gre za pristojnost ravnateljev.

Manj pa je zadovoljen s tem, kako Računsko sodišče razume delo učiteljev, zlasti z vidika normiranja prisotnosti, odhodov in prihodov. Štrukelj ima občutek, da Računsko sodišče verjame v tovarniški sistem iz 19. stoletja, kjer bi se ljudje žigosali pri prihodu in odhodu, njihovo delo pa bi se merilo na minuto natančno. Štrukelj tu poudarja pomen dela, ki ga učitelji opravljajo zunaj službenih prostorov.