Študentska organizacija Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije začenjata zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o malem delu.

Namestnik predsednice Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Rok Primožič je na novinarski konferenci pozval vse organizacije, ki nasprotujejo zakonu, da podprejo prizadevanja ŠOS-a in da skupaj pokažejo, "koliko nas je takih, ki se zavedamo, kaj zakon prinaša".

Očitke, da se z zbiranjem podpisov za referendum dejansko borijo za svoj kos pogače, saj zakon o malem delu predvideva tudi znižanje financiranja ŠOS-a, je označil za največjo neumnost, ki se je lahko kdo spomni. Pojasnil je, da so pripravljeni na to, da bo ministrstvo za delo še naprej vodilo umazano kampanjo. Kot pravi, je nad takšnimi natolcevanji ogorčen.

Zorko: Zakon v Nemčiji ubil milijon rednih delovnih mest
Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je pojasnil, da imamo danes v Sloveniji 16.000 brezposelnih mladih med 25 in 30 letom starosti, leta 2008 pa smo jih imeli 9.000, "država pa, namesto da bi spodbujala zaposlovanje mladih, sprejema zakon o malem delu, ki je v Nemčiji ubil milijon rednih delovnih mest".

Napovedal je, da bodo 6. januarja začeli vzporedno zbirati podpise o zakonu o malem delu in še podpise za referendum o zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.

Zorko je že pred tem na novinarski konferenci ZSSS-ja kot glavni očitek predlaganemu zakonu - zniževanje standarda - navedel, da "gre v tem primeru za pritisk na plačo, letni dopust, potne stroške ... prav tako pa zakon o malem delu meče v isti koš vse generacije, čeprav ima vsaka od skupin svoje razloge, zakaj dela".

Funkl: Zakon pisan za interese kapitala
Marko Funkl, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, ki je prevzelo koordinacijo in organizacijo zbiranja podpisov, je povedal, da je gibanje nastalo z razlogom združitve vseh nasprotnikov slabega zakona. Zakon je po njegovih besedah pisan za interese kapitala in ne za državljane.

Izpostavil je tudi, da lahko vsi državljani z volilno pravico svoj podpis za referendum oddajo na kateri koli upravni enoti, ne glede na kraj njihovega stalnega prebivališča, ali pa prek e-uprave. Podpisi morajo biti nato fizično predani v roke organizatorja zbiranja podpisov, torej Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.

Pobudniki morajo v 35 dneh zbrati 40.000 podpisov
Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je rok za zbiranje podpisov, ki je med 3. januarjem in 6. februarjem, določil 24. novembra lani. Pobudniki morajo v 35 dneh zbrati 40.000 podpisov, če pa jim bo uspelo, mora državni zbor referendum razpisati v sedmih dneh.

Poslanci so zakon o malem delu, ki je med študenti in sindikati zbudil precej negodovanja, prvič potrdili 26. oktobra lani. Poleg opozicije mu je nasprotoval tudi del koalicije, zato je bila usoda malega dela do konca negotova, nato pa je na zakon izglasoval veto še državni svet. A kljub temu je bil zakon 16. novembra z glasovi 47 poslancev potrjen še drugič.

ŠOS in ZSSS, kjer menijo, da bo zakon le še spodbudil smernice zaposlovanja v negotovih oblikah dela, sta podpise za začetek postopka za razpis referenduma vložila že 2. novembra, po prvi potrditvi zakona v državnem zboru. V času uradnih ur upravnih enot bodo aktivisti ŠOS-a in ZSSS-ja ljudi usmerjali k podpisu zahteve za podpis referenduma, je poročal Radio Slovenija. Ob začetku zbiranja podpisov za referendum proti predlaganemu zakonu o malem delu so v ZSSS-ju že pozvali k oddaji podpisov.

Sindikati še opozarjajo, da zakon o malem delu ogroža tudi druge blagajne, kot sta pokojninska in zdravstvena. Po končani novinarski konferenci pa so se vodilni Zveze svobodnih sindikatov Slovenije družno odpravili na upravno enoto, kjer so oddali svoj podpis v podporo referendumu o malem delu.

Kaj prinaša novi zakon?
Zakon predvideva, da bodo malo delo v omejenem številu ur lahko opravljali študenti, upokojenci in brezposelni. Določena je 30-odstotna obdavčitev dela in omejitev malih delavcev pri delodajalcu. Študentska organizacija bi tako izgubila polovico denarja iz študentskega dela, posredovanje takega dela pa bi postalo nepridobitno, kar bi pomenilo, da bi študentski servisi ostali brez zaslužka.