Pirnat: Če naš prav ne temelji na mednarodnem pravu, gre za utvaro
Rajko Pirnat s Pravne fakultete je za MMC povedal, da sicer ni zadovoljen z načinom, kako je vlada reševala vprašanje meje - tudi kar zadeva oblikovanje sporazuma in način njegovega sprejemanja. Pa vendar se zavzema za to, da na referendumu sporazum potrdimo. "Na referendumu se bomo odločali o tem, ali Slovenija zaupa mednarodnemu pravu ali pa je država, ki noče rešiti spora na miren način na temelju mednarodnega prava," pojasnjuje. Mednarodno pravo je po njegovih besedah vse, kar imajo majhne države v obrambo pred samovoljo velikih, zato ga Slovenija ne sme zavračati.

"Kot pravniku se mi zdijo popolnoma nesprejemljive trditve, da nam mednarodno pravo ne priznava naše pravice v zvezi z določitvijo meje in da moramo glede tega izsiljevati Hrvaško v zvezi z vstopom v EU. Ne le, da tak način ne more uspeti – trpel bo zlasti ugled Slovenije, ki se bo s tem postavila v položaj, da bo mimo mednarodnega prava poskušala doseči nekaj, za kar sama trdi, da ji po tem pravu ne gre," dodaja. Zato moramo, tako meni Pirnat, zaupati, da imamo prav in da bomo o tem lahko prepričali arbitražno razsodišče v skladu z mednarodnim pravom. "Kajti če naš prav ne temelji na mednarodnem pravu, potem naša zgodovinska pravica ni pravica, ampak zgodovinska utvara," je prepričan.

Cerar: Tveganje je preveliko
Drugačnega mnenja je pravnik Miro Cerar, ki meni, da je referendum o ratifikaciji arbitražnega sporazuma neprimeren in zavajajoč, kar se po njegovih besedah med drugim kaže v izrazito politikantski referendumski kampanji. "Vsebine arbitražnega sporazuma ne morem podpreti, saj obstaja (pre)velika verjetnost, da Slovenija z arbitražno razsodbo ne bo dobila priznanega neposrednega stika svojega teritorialnega morja z odprtim morjem. Ker bo odločitev arbitražnega razsodišča brezpogojno zavezujoča za vselej, je po moji oceni tveganje v tem ključnem pogledu za Slovenijo preveliko oziroma bistveno večje kot za Hrvaško," je prepričan.

Brglez: Zdaj smo pogoje postavljali mi, drugič jih bodo drugi
Milan Brglez s Fakultete za družbene vede potrditev arbitražnega sporazuma na referendumu zagovarja, saj po njegovem to omogoča rešitev spora na pravičen način znotraj mednarodnega prava, pri čemer je tudi breme dokazovanja uravnoteženo. Njegova zavrnitev, meni Brglez, bi za Slovenijo pomenila "trajen mednarodnopolitičen avtogol"; če pa bi se mu znova pridružilo še blokiranje Hrvaške pri vstopanju v EU, bi to mejilo že na zunanjepolitično katastrofo, ki jo bomo tako ali drugače občutili vsi državljani, dodaja. "Zdaj smo pogoje postavljali mi, naslednjič nam jih bodo določali drugi," še opozarja.

Pavliha: Sporna tako sprejemanje kot vsebina sporazuma
Marko Pavliha s fakultete za pomorstvo in promet pa pojasnjuje: "Moja skepsa oziroma kritika arbitražnega sporazuma se nanaša predvsem na (1) neposrečen, tihi in solistični postopek nastajanja in sprejemanja arbitražnega sporazuma, (2) določitev kopenske in morske meje brez uporabe katere koli pravičnosti, (3) nedorečenost izraza 'stik', kar potrjuje hrvaška enostranska izjava, pri kateri je dokumentirano sodeloval tudi naš predsednik vlade in skupaj s hrvaško premierko o tem tudi obvestil svetovno javnost, (4) opustitev izrecne omembe načela zunanje pravičnosti, (5) negotovo izvršitev morebitne arbitražne odločbe, (6) obveznost Slovenije, da umakne vse pridržke k odprtju in zaprtju pogajalskih poglavij, ki so povezane s sporom, in (7) pristojnost arbitraže, da lahko odredi kakršne koli ukrepe za ohranitev sedanjega stanja." Zaradi vsega naštetega napoveduje glasovanje proti, saj arbitraža, kot meni, predstavlja preveliko tveganje za našo domovino.

Krivic: Če bomo proti, bomo ostali "z dolgim nosom"
Da take zgodovinske priložnosti ne bo nikoli več, pa meni pravnik Matevž Krivic. "Če bomo Slovenci tako nespametni, da bomo sporazum zavrnili, nam bosta ostala pol Piranskega zaliva – in dolg nos. Potem lahko še sto let čakamo, kdaj bodo Hrvatje pristali na sporazum po načelu ex aequo et bono ali na vrnitev Savudrije Sloveniji, pa tega seveda nikoli ne bomo dočakali," dodaja. Kot meni, bomo tako imeli, kar si bomo na referendumu izglasovali: prednosti zagotovljenega izhoda na odprto morje in ohranjenega mednarodnega ugleda, če sporazum sprejmemo. Če sporazum na referendumu zavrnemo, pa bomo imeli "prednosti" trenutnega neurejenega in za nas vsestransko slabega stanja, ki se bo z leti samo še poslabševalo.

Podobnik: Vzporednice z osamosvajanjem
Marjan Podobnik iz Zavoda 25. junij nasprotuje arbitražnemu sporazumu, saj meni, da bo z njim Slovenija izgubila teritorialni stik z mednarodnimi vodami ter dele nesporno slovenskega ozemlja in morja od slovenske Istre do Prekmurja. "Dogajanja zadnjih dni kažejo na številne vzporednice med zgodovinskimi dogodki ob osamosvajanju Slovenije in današnjim referendumom. Kot takrat nas tudi danes visoki predstavniki ZDA, Velike Britanije in nekaterih drugih držav pozivajo, naj se odrečemo svojim pravicam in interesom. Takrat so nas pozivali, naj na plebiscitu ne podpremo osamosvojitve, danes pa, naj podpremo dokazano škodljiv arbitražni sporazum. Znotraj Slovenije je podobno. Tisti, ki so pred osamosvojitvijo podprli samorazorožitev Slovenije (Milan Kučan, Ciril Zlobec, Dušan Plut) ali pa so preračunljivo stali tako, da bi bili med zmagovalci v vsakem primeru (dr. Danilo Turk), so danes za arbitražni sporazum," je prepričan.

Nosilci osamosvojitvene ideje in izvedbe (dr. France Bučar, Janez Janša, Ivan Oman in številni drugi) pa po Podobnikovih besedah nasprotujejo arbitražnemu sporazumu. Slovenija namreč po mnenju Podobnika še nikoli v zgodovini ni imela strateško tako dobrega položaja in nikamor se nam ne mudi, zato res ni razlogov, da bi se odpovedovali svoji pravici do teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, celovitemu Piranskemu zalivu in delom nesporno slovenskega ozemlja. "Drži trditev Boruta Pahorja, da gre za vprašanje, kdo je za preteklost in kdo za prihodnost. Napačno je le navedel nosilce ene in druge poti. Potrditev arbitražnega sporazuma bi namreč pomenila, da preteklost danes postaja odprto slovensko morje, že jutri pa tudi neodvisna država Slovenija," dodaja.