SDS bo v parlamentarni postopek vložil predlog za spremembo ustave, ki bi državnemu zboru omogočala, da se lahko razpusti sam. Kot sta novinarjem pojasnila Branko Grims in Zvonko Černač, so se za pobudo odločili, ker je vladna koalicija izgubila vso legitimiteto, ta pa se potrjuje na volitvah, zaradi česar so tudi dali pobudo za spremembo ustave, ki bi omogočila enostavno in hitro rešitev trenutne krize ter eleganten umik zdajšnjega premierja.
"Vladna koalicija razpada pri živem telesu, kljub temu pa bi radi nekateri tako gnile temelje nadgrajevali z neko novo fasado. To ne pelje nikamor," je prepričan Grims. Dodal je, da je njihov poseg v ustavo relativno majhen in upravičen. Ob tem je zavrnil očitke, da gre za predvolilno potezo, saj po njegovem mnenju Slovenija potrebuje novo, legitimno oblast, ki bo lahko zagnala nov razvojni krog.
Bodo poslanci sposobni dati svoje interese na stran?
Grims je pojasnil, da so predlog že vložili, ključno vprašanje pa bo, ali bodo poslanke in poslanci ter stranke sposobni svoje osebne interese dati na stran in na prvo mesto postaviti interese države.
Po njegovih besedah je bil predlog vložen le s podpisi SDS-a, saj so v DeSUS-u in SD-ju pobudo že zavrnili, zadržke glede ureditve pa je izrazil tudi SLS. Odziv oblasti je po Černačevem mnenju znak, da se bojijo ljudstva.
"Ustava že predvideva samorazpustitev"
Türk je prepričan, da gre za poskus pridobivanja glasov. Pojasnil je, da naša ustava že zdaj predvideva, da se parlament lahko sam razpusti. "Seveda je pot do tega dogodka po sedanji ureditvi daljša, vendar so za to dobri razlogi. Imamo ustavo, ki temelji na konceptu stabilnih vlad in zaradi tega postopek do razpustitve parlamenta ni zamišljen kot nekaj, kar se zgodi zelo hitro," je dejal.

SDS-ovo pobudo je predsednik komentiral ob robu okrogle mize o statistiki na Brdu pri Kranju in svetoval, da se pri vsaki razpravi o spremembi ustave pogleda celota. "Tudi ustavni pravniki, ki so bili vprašani za mnenje, vsi po vrsti opozarjajo, da ni treba hiteti s predlogi, in ta predlog morda tudi s tega stališča ni posebej dober," je povedal.

Türk je spomnil, da je tudi ustavnopravna stroka skeptična do tega, ali je predlog SDS-a glede na celotno ustavo dober. Povedal je še, da predlog ne spreminja bistva naše ureditve, ki je zasnovana na parlamentarni, skorajda skupščinski demokraciji, ki daje zelo veliko vlogo parlamentu in strankam. Ocenil je, da je celotna naša politika zasnovana na dinamiki med strankami in parlamentom ter vlado.

Kumer: Gre za ustvarjanje megle
Vodja poslanske skupine SD-ja Dušan Kumer je dejal, da je omenjeni predlog velik absurd in da ga v poslanski skupini ne podpirajo, ampak zavračajo, ker je škodljiv za delovanje državnih institucij.

Dejal je, da s tem predlogom zbeganost in absurdnost SDS-a dosegata vrhunec. Kot pravi, stranki ni bilo dovolj, da je zadnje leto do absurda zlorabila možnost, da lahko tretjina poslancev zahteva razpis referenduma, saj po njegovem mnenju poskuša s tem predlogom doseči novo zlorabo.
Vodja SD-jevih poslancev je zavrnil tudi predlog Zaresa, s katerim bi povečali pristojnosti predsednika države glede razpisa predčasnih volitev. "Priča smo olimpijskim igram, kdo bo imel bolj radikalen predlog. Tisti, ki največ govorijo o predčasnih volitvah, si jih ne želijo," pravi Kumer.
Samorazpustitev poznajo Avstrijci in Hrvati
S spremembo 81. člena bi tako hitreje prišli do predčasnih volitev, ki bi jih razpisal predsednik republike, če bi za samorazpustitev parlamenta glasovalo najmanj 46 poslank in poslancev, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar.

Stranka je v predlogu spremembe zapisala, da bi sklep o razpustitvi državnega zbora lahko predlagala le dva kvalificirana predlagatelja, in sicer najmanj 20 poslancev ali vlada.

Institut samorazpustitve parlamenta je relativno redek, poznajo pa ga, na primer, v sosednjih Avstriji in Hrvaški. Če bo v resnici vložen takšen predlog za spremembo ustave, je pomislek ustavnih pravnikov v tem, da rešuje konkreten položaj.

"Rešuje se neki položaj, ko se predsednik vlade noče ali pa ne zmore posloviti od svoje funkcije. Upam, da gre za unikaten primer oz. položaj, ki se ne bo pojavljal vsaki dve leti ali pogosteje," je dejal nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj.

Do predčasnih volitev je tudi po veljavni ustavni ureditvi mogoče priti, pa je spomnil pravnik Igor Kaučič. Parlament to lahko doseže v dobrem mesecu - po treh glasovanjih. Ustavne spremembe bi to skrajšale na eno samo glasovanje, je pojasnil.

"Vsaka večina bi lahko kadar koli sprožila volitve"
"Dokler ima vlada v parlamentu večino, ni mogoče izglasovati nezaupnice, prav tako ni mogoče razpustiti parlamenta. Predsednik vlade ne želi iti na glasovanje o zaupnici, in da bi to lahko rešilo vprašanje samorazpustitve, bo to zelo težko, poslanci imajo svoje predloge, svojo računico in bojim se, da če se z zaupnico tega ne da doseči, se ne bo dalo niti s samorazpustitvijo parlamenta," je dejal Kaučič.

Pomislek je tudi, da bi takšne ustavne spremembe v prihodnje omogočile zlorabe. Vsaka večina v parlamentu bi namreč lahko kadar koli sprožila predčasne volitve.