Nasilje nad starejšimi je resen in obsežen problem, opozarja Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, ki že dvajset let deluje v okviru Zbornice – Zveze. Izvajalci zdravstvene nege se namreč s to problematiko pogosto srečujejo. "Popolno zaprtje države, omejitve na številnih področjih – ki so prizadele zlasti starejše –, skrb zaradi težjega dostopa do zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravstvenega varstva, manj medgeneracijskega povezovanja, razslojevanje družbe in revščina – vse to prispeva k zapuščenosti, osamljenosti in diskriminaciji starejših, k pojavu sovraštva do njih in celo k izvajanju neposrednega nasilja nad njimi," opozarja delovna skupina.

Starejši nasilje v več kot 90 odstotkih doživljajo od svojih potomcev in najbližjih, zato ga je še toliko težje odkriti. Žrtve namreč o nasilju težko spregovorijo, se sramujejo svojega stanja in se bojijo, da bo po razkritju problema še huje, saj so neposredno odvisne od povzročiteljev nasilja.

Najočitnejši so sicer znaki fizičnega nasilja, pogoste so psihične in čustvene zlorabe, ekonomsko izkoriščanje in različne oblike zanemarjanja, tudi spolne zlorabe niso redke.

Največ žrtev je starejših od 75 let

Po podatkih Inštituta Antona Trstenjaka je 7,4 odstotka starejših od 50 let nasilje že doživelo, razmerje med moškimi in ženskami je 3:1. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da je bilo največ žrtev starejših od 75 let, večina je bila žensk, opisujejo v društvu Humanitarček, ki se ukvarjajo s starejšimi v stiski. Kaznivih dejanj nasilja nad starejšimi je po podatkih policije približno 5000 na leto, njihovo število pa se vsako leto zviša za približno 300.

Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so sporočili, da je po mednarodnih podatkih vsaj ena izmed desetih starejših oseb deležna takšne ali drugačne oblike zlorab. Minister za delo Janez Cigler Kralj je ob tem poudaril, da je treba gojiti medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost, ki lahko prispevata k zmanjševanju stereotipov, predsodkov in diskriminacije do drugih, še posebej do starejših.

Starejši so tudi po mnenju varuha človekovih pravic Petra Svetine ena najranljivejših skupin, ki je mnogokrat spregledana in preslišana. "Na pojav nasilja moramo biti pozorni ves čas in ukrepati, če ga zaznamo," je pozval.

Zaradi velikega pomanjkanja izvajalcev zdravstvene nege so med epidemijo prenehale delovati referenčne ambulante in centri za krepitev zdravja, v katerih se najpogosteje odkrije nasilje v družini. Z velikim pomanjkanjem kadra so se že pred epidemijo spopadali tudi domovi za starejše. "Tudi pomanjkanje ustrezno izobraženega in številčno zadostnega kadra zdravstvene nege, ki lahko zagotavlja kakovostno in varno zdravstveno obravnavo starejših, je nasilje nad starejšimi," je spomnila Irena Špela Cvetežar, vodja Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, in odločevalce pozvala k čimprejšnjemu sprejetju novih kadrovskih standardov in normativov.