Prihodki bodo tako po sprejetem predlogu proračuna leta 2014 znašali 8,6 milijarde evrov, oz. približno 200 milijonov več, kot je za prihodnje predvideval lani sprejeti proračun 2014. Ta sredstva naj bi prišla iz evropskega proračuna kot posledica pospešenega črpanja sredstev iz obstoječe in tudi iz nove finančne perspektive.

Od tega se bo iz davkov v proračun nateklo 6,8 milijarde evrov, v tej številki pa je vključen tudi že davek na nepremičnine, ki pa ga mora vlada še poslati v DZ. Novi davek naj bi navrgel 205 milijonov evrov, je povedal Čufer in dodal, da podrobnosti glede njegove uvedbe in višine davčnih stopenj še niso določene. Omenjeni znesek je sicer polovičen, saj bo druga polovica šla v blagajne občin in bo na ravni zdajšnjih prejemkov iz tega naslova.

Denar za odpravo nesorazmerij ne bo šel na račun večjega primanjkljaja
Odhodki za prihodnje leto so načrtovani v znesku 9,64 milijarde evrov, primanjkljaj pa bi tako znašal 2,9 odstotka BDP-ja oz. dobro milijardo evrov. Ob tem se domača sredstva znižujejo, za skoraj 270 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki na račun evropskih sredstev. Dodatnih 185 milijonov evrov bo na voljo za pokojninsko varstvo ter 227 milijonov evrov za servisiranje javnega dolga.

Ni pa vlada še upoštevala potrebnih približno 170 milijonov evrov za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, kar ji je naložilo sodišče. "Popolnoma jasno je, da to izplačilo ne bo moglo iti na račun povečanja primanjkljaja ali zvišanja davkov," je bil jasen Čufer. V proračunu za prihodnje leto tudi niso predvidene odškodnine izbrisanim.
Kmalu davčna stabilizacija?
V letu 2015 bodo prihodki predvidoma enaki kot prihodnje leto, medtem ko bodo odhodki malo nižji. Čufer je pri tem priznal, da je vlada razmišljala tudi o zvišanju stopenj DDV-ja, a je to misel opustila. Po uvedbi davka na nepremičnine želi namreč doseči davčno stabilizacijo in ne več povečevati prihodkov iz davkov.
"Poslovnemu sektorju želimo dati jasen signal, da lahko svoje projekte in investicije načrtujejo v bolj jasnem davčnem okolju," je dodal. Vlada tako za leto 2015 načrtuje 150 milijonov evrov manj odhodkov oz. skupaj za 9,5 milijarde evrov, skupni primanjkljaj pa bi se tako ustavil pri 2,4 odstotka BDP-ja.

Boj s sivo ekonomijo
Vlada veliko stavi tudi na ukrepe za zajezitev sive ekonomije, obsežen dokument je vladna delovna skupina, ki jo vodi kmetijski minister Dejan Židan, že pripravila. Med ukrepi (ki se bodo še dopolnjevali) bodo odškodnine za črne gradnje, poostren nadzor nad delom, tržni inšpektorat pa bo še naprej poostreno nadzoroval izdajanje računov.

Usklajevanja so bila težavna
Koalicija je imela zaradi usklajevanja glede proračuna precej burno obdobje. Usklajevanja so bila dolgotrajna, stranka DeSUS pa je med njimi celo zagrozila z odhodom iz koalicije, saj so bili zgroženi nad napovedjo ukinitve dodatka za upokojence.

"Ohranja se socialna država"
Koalicijski poslanci pa so ob predstavitvi dokončne proračunske dokumente podprli. Po besedah Bratuškove zato, ker "se ohranja socialna država". Manj sreče je imela s predstavitvijo socialnim partnerjem, saj so sindikati v razočaranju nad poznim prejemom gradiva petkovo sejo Ekonomsko-socialnega sveta protestno zapustili.
Erjavec: Očitno ni šlo
Kot je še pred sejo vlade dejal minister za zunanje zadeve in prvak DeSUS-a Karl Erjavec, so si prizadevali, da bi dokumente uskladili tudi s socialnimi partnerji, "ampak očitno ni šlo". Res je sicer, da proračun posega v marsikatera področja, a finančni položaj države je jasen, "vemo tudi, kaj smo obljubili Bruslju", je dodal predsednik DeSUS-a. Ponovil je, da je zanj pomembno zlasti to, da jim je uspelo ubraniti pokojnine in letni dodatek upokojencem.
Socialni partnerji bi po njegovem mnenju morali razumeti razmere, ki so težke. A Erjavec razume tudi njihovo nezadovoljstvo, "zlasti, ko vidijo, koliko denarja je treba nameniti za sanacijo bank". Vlada je po besedah Erjavca v težkem položaju, a se trudi po najboljših močeh, saj si ne želi, da bi "nekdo drug prišel urejat naše javne finance".

Poseg v minimalno plačo razburja
Sindikate so razburile tudi besede več ministrov, da vlada v okviru priprave proračuna razmišlja o posegu v minimalno plačo. Kot so opozorili, minimalno plačo prejema približno 50.000 ljudi, ki delajo v najtežjih pogojih. "Politika naj vzame denar, kjer je. Naj ne rešujejo bank in tajkunskih kreditov z zniževanjem standarda te skupine ljudi," je vlado pozval predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Bratuškova je v pogovoru za TV Slovenija sicer zatrdila, da se vlada o posegih v minimalno plačo ni nikoli pogovarjala. Minister za infrastrukturo Samo Omerzel pa je po drugi strani v izjavi za novinarje dejal, da se je vlada o posegu pogovarjala, a ne v okviru proračuna, ampak na predlog Evropske komisije.

Opozicija: Predlog je nerealen
Tokrat je vlada proračunske dokumente prvič predstavila tudi opozicijskim poslancem, še preden jih je dokončno potrdila. Na petkovo srečanje so sicer prišli le predstavniki SLS-a in NSi-ja, medtem ko se poslancem SDS-a srečanje ni zdelo smiselno. "Tak sestanek bi bil smiseln v času, ko se je proračun oblikoval; ni smiselna predstavitev proračuna po tem, ko ga je vlada že sprejela," je dejal vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko, poroča STA.

V opoziciji so sicer ocenili, da je predlog nerealen in utegne kmalu potrebovati nov rebalans, saj naj bi temeljil na preveč optimističnih napovedih prihodkov. Podobnega mnenja so tudi številni ekonomisti.

V skladu s poslovnikom državnega zbora mora vlada proračunske dokumente v parlamentarno obravnavo poslati najpozneje do torka.