Televizijskemu pogovoru s predsednikom vlade Janezom Janšo je sledilo tudi omizje s predsedniki opozicijskih strank LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a, ki so v uvodu spregovorili o zadnjem burnem dogajanju v parlamentu, ko so poslanci in poslanke zavrnili dnevni red majske redne seje parlamenta. "Dejstvo pa je, da se borimo in si prizadevamo za demokracijo, za neko normalnost, za ravnovesje političnih sil znotraj parlamenta. To, kar se je zgodilo prejšnji teden, ko nam je uspelo zavrniti dnevni red majske seje, je zelo pomembno sporočilo, sporočilo, da ta vlada nima več absolutne, samoumevne večine v parlamentu, navsezadnje nima zaupanja med ljudmi. Toliko škode iz tedna v teden je naredila, da je čas, da gremo čim prej na predčasne volitve. To je sporočilo, ki sem ga začela že februarja naslavljati na predsednika države, situacija pa je zdaj bistveno slabša," je izid glasovanja komentirala predsednica SD-ja Tanja Fajon. O tem, zakaj glasov za nadaljevanje seje niso prispevali poslanci SAB-a, pa je spregovorila tudi prvakinja stranke Alenka Bratušek.

"Dejstvo je, da ta vlada nima večine, skupaj z dvema pomožnima strankama, to sta DeSUS in SNS, prileze največ do 45 glasov, čeprav vsak dan vpijejo, kako so močni, kako dobro vladajo. Dejstvo je, da je ta vlada škodljiva, da je to vlada, ki nas je zadolžila največ v zadnjih 10 letih, dejstvo je, da ob tem, ko imamo za letos predvidene štiri milijarde primanjkljaja, nameravajo še dodatno posegati v prihodke državnega proračuna s t. i. davčno reformo. Če bi uspelo tej vladi izvesti vse, kar si je zadala, Slovenijo čaka popolna katastrofa. Zato je primerno, da gremo na volitve in da ljudje povedo, kakšno prihodnost si želijo."

V LMŠ-ju so ta teden pred parlamentom prinesli 14 stolov, ki simbolizirajo 14 poslanskih mandatov njihovih poslank in poslancev. "To je bila simbolična gesta, s katero smo pokazali, da se ne oklepamo svojih stolčkov in da za nas to ni razlog, da ne bi mogli imeti volitev. Ko bo tam 46 stolov, ki se bodo strinjali s tem, da je čas, da naredimo temu konec, takrat bomo lahko imeli volitve, volivke in volivci bodo na novo razdelili karte," je poudaril predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec, ki trenutno razporeditev političnih glasov v parlamentu vidi kot "flikanje". Ta vlada po njegovem mnenju lahko zdrži do rednih volitev, ampak se je ob tem vprašal, za kakšno ceno in kaj bodo imeli od tega ljudje: "Ko ugotoviš, da glasov ni, je treba iti na volitve, vsaka normalna demokracija tako deluje."

"Če bi ta vlada imela slogan, bi se glasil potop, ta vlada je imela kljub velikanskim primanjkljajem najslabši rezultat, kar zadeva zaščito proti koronavirusu, škodljiva je za institucije, vnaša razdor med državljane, škoduje Sloveniji tudi navzven, vsak teden dobimo nov 'performans' njenih predstavnikov, ki zunanjepolitično državo diskreditirajo in nas postavljajo v družbo čudnih voditeljev držav. Rušenje dnevnega reda je državotvorno dejanje, državotvorno dejanje vlade bi bilo, da odstopi, ker tako preprosto ne gre več naprej," pa je dejal predsednik Levice Luka Mesec.

Na dnevnem redu majske seje DZ-ja so bili nekateri pomembni zakoni, katerih sprejetje naj bi bilo zaradi neizglasovanega dnevnega reda seje ogroženo. Ob tem je Alenka Bratušek želela "jasno in glasno" poudariti, da je uveljavitev tega zakona predvidena s 1. julijem in da nihče ne bo za nič prikrajšan ter da koalicija starše, ki jih te spremembe zadevajo, zavaja. Šarec pa je k temu dodal, da se oni borijo za "širšo sliko, da bo ta denar, ko bo zakon v veljavi, mogoče tudi izplačati". "Če bo ta vlada še dolgo na oblasti, potem ne bo česa izplačati. Zakon o otrocih s posebnimi potrebami pa bo gotovo sprejet in tudi vsi drugi zakoni, ki so koristni za ljudi. To je samo zavajanje koalicije, kar govorijo, je najgroznejša oblika demagogije, ki jo lahko vidimo."

Fajon pa je opozorila, da se javnosti ne sme dajati napačnega vtisa, da se bo zdaj delo v parlamentu ustavilo. "Danes smo vložili zelo pomemben zakon, ki bo uvedel pravice poklicnih bolezni. Tukaj opozicija, čeprav se pogosto sliši, da rušimo vlado, da smo proti Janši, v resnici vlaga vrsto zakonov, ki so izredno pomembni za ljudi. Realnost pa je ta politična kalkulacija, ali imamo glasove, da te stvari na koncu tudi uresničimo."

"To, da Janez Janša gre, ni končni cilj, to je osnovni pogoj, da dobimo novo vlado"

In kakšno alternativo trenutni oblasti opozicija sploh ponuja? Ali sledijo svojim lastnim programom ali jih povezuje zgolj antijanševski sentiment? "Nas ne druži le antijanšizem, ampak tudi misel, da si želimo drugačno Slovenijo, normalno, kar si ljudje zaslužijo, ne pa sprto in razklano," je dejala Fajon in dodala, da ima občutek, da vse bolj postajamo policijska država, v korist temu govori tudi to, da so v četrtek prostore časopisa Dnevnik obiskali policisti, ker so objavili oglas v podporo STA-ja. "Vemo, kakšno finančno izčrpavanje STA-ja se dogaja, takšni posegi niso prvi, verjetno tudi ne zadnji," je dodala.

Voditelj oddaje je Marjana Šarca med drugim vprašal tudi to, s kom bi se v stranki ukvarjali, če Janeza Janše ne bi bilo na političnem prizorišču. "Janez Janša je trenutno predsednik vlade in vemo, kaj se dogaja v državi," je dejal. Glede alternative pa je prepričan, da so to ljudem v LMŠ-ju pokazali z njihovo vlado. "A so ljudje takrat bili na ulicah? Ne. Ali so dobili neobdavčen regres? So. Ali je ljudi kdo vsak dan delal živčne? Ni. Pod našo vlado se je ljudem godilo bolje in to je naša alternativa, pač nismo imeli dovolj glasov v parlamentu."

Spomnil je, da je njihova vlada dvignila minimalno plačo, omogočila brezplačne prevoze upokojencem. "Vsak od nas lahko pokaže eno stvar, ki smo jo naredili v kratkem obdobju, ljudem smo dali dihati, danes pa spremljajo eno samo negodovanje, prerekanje. Dokler bo Janez Janša na oblasti, se ne more nič spremeniti. To, da Janez Janša gre, ni končni cilj, to je osnovni pogoj, da dobimo novo vlado." In kdo ga bo nasledil? "Tisti, ki bo zbral dovolj glasov in imel večino, tako deluje demokratična večina," je odvrnil Šarec.

Opoziciji v preteklih mesecih projekt nezaupnice ni uspelo uresničiti, saj, kot se je izkazalo, za zamenjavo mandatarja ni imela dovolj poslanskih glasov. Tanja Fajon pa na drugi strani meni, da bi v morala glede na trenutne okoliščine Janševa vlada iti sama po zaupnico v parlament. "Ena bistvena razlika, ki jo pozabimo omeniti, je, da takrat, ko je padla manjšinska vlada Marjana Šarca, ni bilo na ulicah ljudi, danes pa so možični protesti, nezadovoljstvo ljudi, to je jeza, ki je zelo nevarna, zato bi morala vlada Janeza Janše razmisliti in iti sama po zaupnico v parlament."

Alenka Bratušek pa meni, da tako sprtega naroda, kot je danes, ni bilo v vseh 30 letih obstoja države. Zgodovinska je tudi zadolženost države. "Dejstvo je, da je ta vlada ljudem v času epidemije razdelila denar, to je seveda denar davkoplačevalcev, ki ga bo treba vrniti, to pomoč pa je znala tudi nesorazmerno razdeliti. Tistimi z najnižjimi pokojninami je v največji koronakrizi namenila maksimalno 500 evrov dodatka, verskim uslužbencem pa 700 evrov na mesec za obdobje sedmih mesecev, kar pomeni skoraj 5000 evrov. In take delitve ljudi jezijo in delijo. Mladim je treba dati nazaj prihodnost, pokazati, kaj je prava pot, to, kar se zdaj dogaja, zagotovo ni."

Zaradi stanja v državi je zaskrbljen tudi Luka Mesec. "Star sem 33 let, in če bo po sreči, bi rad v tej državi živel še nekaj desetletij, kar pomeni, da nočem živeti v policijski državi, nočem živeti v državi, ki jo je nekdo ukradel, v državi, kjer oblast namesto da bi poslušala ljudi, narod razdira in ustvarja razlike," je izpostavil in dodal, da je za prihodnost države osnovni pogoj zamenjava te vlade, šele nato pa se lahko začnemo ukvarjati s krizami. "Imamo krizo demokracije, ki ni samo v Sloveniji, pred nami sta podnebna in okoljska kriza. Vprašanje je, kako je vzdržen ta gospodarski model, ki ga imamo, vse te težave bo treba nasloviti, osnovni pogoj pa je, da se odstrani z oblasti vlada, ki te krize ne samo ignorira, ampak priliva olja na ogenj, izkorišča za svoj dobiček in poskus vzpostavljanja enopartijske oblasti v Sloveniji." Vsebinskim vprašanjem reševanja omenjenih kriz pa bodo v stranki namenili tudi kongres, ki bo čez teden dni, je napovedal koordinator Levice.

"Niso domoljubi samo tisti na desni strani, ampak tudi tisti, ki so vsak petek protestirali"

Zadnje leto pa ni minilo samo v znamenju epidemije, temveč tudi protestov ljudi proti vladi. Voditelja oddaje Igorja Pirkoviča je zanimalo, ali v opoziciji te proteste podpirajo.

"Ljudje imajo pravico izražati svojo voljo, to velja za mirne proteste, nemogoče je podpirati nasilje, izgrede, provokacije, vse to je nezaželeno, ampak moramo se zavedati, da nelagodje, strah, jeza izrazito naraščajo," je poudarila Fajon.

Da so protesti osnovna demokratična pravica vseh državljanov, pa je izjavil Šarec. "Tudi sedanji predsednik je leta 2009 pozival, da se vidimo na trgih in ulicah, ti so naši skupni, niso od koalicije, opozicije, ampak od vseh ljudi, ki imajo radi to državo. Niso domoljubi samo tisti na desni strani, ampak so tudi tisti, ki so zdaj vsak petek protestirali. Slovenski človek ne gre hitro na ulico, ko pa gre, pa mora biti nekaj zelo narobe. Absolutno smo na strani teh ljudi, menimo, da je treba združiti sindikate, državljane in opozicijo, skratka vse demokratične sile za to, da branimo demokracijo."

"Pustiti STA brez prihodkov – se pravi kot lastnik podjetja ne plačaš delavcev, ki pošteno opravijo svoje delo –, to je protizakonito in velika sramota, posegati v to medijsko hišo, kjer smo danes, ne bi smelo biti dovoljeno, posegati v pravosodje, ne poslati izbranih tožilcev v Bruselj in nazadnje odpovedati razstavo v Bruslju, kar je 11-letna praksa v Evropskem parlamentu ob predsedovanju države, je ne samo sramota, ampak velik demokratičen minus. Ljudje imajo za kaj protestirati, za to imajo pravico, seveda pa morajo biti protesti izpeljani na miroljuben način," pa je poudarila Alenka Bratušek.

Pa so protesti sprejemljivi v času, ko zaradi epidemije veljajo strogi ukrepi?

"Ali je v redu tudi to, da je bila ministrica te vlade na večerji s 150 ljudmi ob najhujših ukrepih brez maske? Kako to razložiti ljudem? Kako razložiti ljudem, da je morala družina, ki je sama na cesti jedla rogljiček, plačati kazen? Razumem, da ljudem dvigne pokrov, takih stvari je bilo nešteto, zdaj je očitno prišlo do točke, ko imajo ljudje tega dovolj," je odvrnila Bratušek in ob tem pozvala k miroljubnim protestom.

"Nikjer se niso protesti preganjali na takšen način kot pri nas, nikjer se niso poskušali kriminalizirati, demonizirati in kriviti za izbruhe koronavirusa"

"Stvar, ki je trenutni vladajoči ne razumejo, je to, da ko si na oblasti, ne pomeni, da delaš vse po svoje, ne razumejo, da je oblast omejena z zakonom in ustavo. Da se prepovedujejo protesti, je zelo nevaren protidemokratičen precedens, povsod po Evropi so bili protesti, nikjer se protesti niso preganjali na takšen način kot pri nas, nikjer se niso poskušali kriminalizirati, demonizirati in kriviti za izbruhe koronavirusa. Zgodovina je kdaj tudi ironična. Če bi šli gledat, kdaj je bilo okužb največ oz. kdaj so upadale, boste videli celo obraten vzorec, takrat ko so bili protesti, je sledil padec okužb, tudi po zadnjih velikih protestih 27. aprila," pa je o protestih v času epidemije dejal Mesec in omenil tudi že nekaj časa znano dejstvo, da so znanstveniki dokazali, da na prostem obstaja 0,1-odstotna možnost okužbe, kar pomeni "tako rekoč nična". "Izgovor, da je mogoče protestnike preganjati, ker ti širijo okužbe, je prazen protidemokratičen argument, to je neposredno kršenje temeljev države. Sam vidim te proteste kot patriotsko dejanje, ker so se vsi ljudje, ki so prihajali nanje, izpostavljali kaznim in preganjanju, zato sem jih tudi sam osebno redno in aktivno obiskoval," je orisal razloge, zakaj se je pridružil protestnikom.

Nezadovoljstvo ljudi, ki so se opravili na ulice, pa gre razumeti tudi v luči sprejemanja ukrepov, pri čemer je politika odločala v nasprotju s stroko, zato tudi, tako Fajon, v naših strokovnih skupinah ni bilo epidemiologov oz. so odhajali iz njih. "Zelo dolgo smo imeli najdaljše zaprtje šol, stroka je opozarjala na vprašanja nošenja mask na prostem, zapore med regijami. Ko ljudje vidijo, da so bila združevanja ponekod dovoljena, ko vidijo, da so lahko poslovneži hodili na B2B kosila, lahko razumemo to njihovo jezo."

Po mnenju Alenke Bratušek so bili vsi ukrepi povezani z represijo in strahom, to je bila tudi njihova rdeča nit. "Ob tem pa jih niso znali niti zapisati tako, kot bi jih morali. Ustavno sodišče je cel kup teh ukrepov razveljavilo, mimogrede tudi nošenje mask bi moralo biti urejeno na drugačen način. V demokratični državi morajo vlada, predsednik vlade in koalicija vedeti, kako se stvari zapišejo, da veljajo za vse, in to bo državo na koncu stalo. V naši stranki enkrat samkrat nismo pozivali k nespoštovanju ukrepov, čeprav se z nekaterimi nismo strinjali, ker se zavedamo, da je bil virus grozna stvar, ki nas je zadela. Ne strinjamo pa se s tem, da je imela vlada pravico na tako grob in represiven način, z vlivanjem strahu, to krizo reševati. Zaradi takšnega načina ji krize tudi ni uspelo rešiti tako, kot je uspelo vladam drugod."

Fajon: "Škoda bo tudi v primeru, če ta vlada izpelje predsedovanje, izjemna"

Kot je znano, se politični vrh trenutno aktivno pripravlja na predsedovanje Svetu EU-ja. Ali bodo v tem obdobju tvegali rušenje vlade ali bo veljalo premirje? "Vprašanje je, kaj je večja škoda. Verjamem, da bo škoda tudi v primeru, če ta vlada izpelje predsedovanje, izjemna," je menila Tanja Fajon. Kot je dejala, se je ravno vrnila iz Bruslja, kjer je slika o Sloveniji trenutno še bistveno bolj črna, kot imamo občutek. "Spremljajo nas zelo pozorno, med kritičnimi mediji in tujimi diplomati obstaja strah, kaj se dogaja z državo, to mene skrbi. To, kar se je zgodilo z odpovedjo razstave v Evropskem parlamentu, je absurden položaj. Slovenija se je odpovedala razstavi za to, ker bo parlament, kot je običajna praksa, dodal slike iz svoje lastne zbirke mladih slovenskih umetnikov. Ko je bila razstava, kjer so bile razstavljene slike Arjana Pregla in podobnih avtorjev leta 2011, je zraven stala ta ista vladna koalicija in tega ni problematizirala, danes pa jo in raznaša razkol med ljudmi."

Šarec pa je izpostavil, da prihajajoče predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja ne bo enako kot leta 2008, saj se je v vmesnem času se je sprejela nova pogodba o EU-ju. "Teža države članice je zdaj bistveno manjša – lahko rečem protokolarna – v primerjavi s prvim predsedovanjem. Druga zadeva pa je, da je predsedovanje zavoženo. Vsi v Bruslju vedo, da je Slovenija skrenila z linije spoštovanja prava in krenila proti Budimpešti, Varšavi in tako naprej, še najmanj blamaže bi bilo, če predsedovanja ne bi bilo. Z volitvami pa bi pokazali ravno to, da smo demokratična država. Sicer pa je tudi na Češkem vlada padla med predsedovanjem, v Romuniji sta se zamenjali dve vladi."

Da je predsedovanje že "zavoženo", meni tudi Bratuškova. "Od tega predsedovanja ne Slovenija ne Evropa ne bosta imeli ničesar. Tehnično bo to izpeljano, kot je treba, ampak da bi Slovenija v Evropi pustila kakršen koli pečat, to smo zamudili oz. zavozili. Ne more ga več, ker tega, kar je bilo narejeno, ni mogoče popraviti. Poglejte, koliko pozivov je prišlo iz Bruslja, da se končno začne financirati STA, koliko pozivov smo dobili iz Bruslja, da naj pošljemo dve imeni tožilcev, ker zadržujemo ustanovitev organa, ki naj bi se boril proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. Ne nazadnje, to, da predsednik vlade, ki bo čez dva meseca predsedoval EU-ju, ni povabljen na konferenco o prihodnosti Evrope, vam in vsej Slovenijo pove več kot kar koli drugega. Na tem dogodku je bil portugalski premier, ki danes predseduje, francoski, ki bo predsedoval za nami, manjkal je samo slovenski premier. To pa zato, ker je slika Slovenije v Bruslju takšna, da postajamo nedemokratična država, kjer se zakoni in človekove pravice ne spoštujejo, in očitno so pokazali, da takšnemu človeku ni prostor za isto mizo."

Mesec: "Edina državotvorna stvar, ki jo lahko v opoziciji naredimo, je to, da zahtevamo predčasne volitve še pred predsedovanjem"

Luko Mesca pa skrbi ravno nasprotno, in sicer, da bo ta vlada s predsedovanjem "absolutno pustila pečat v Evropi, in sicer da bo ta kot žig z razbeljenim železom, ki se ga še dolgo ne bomo znebili, in da bomo morali še večkrat menjati kožo, da bodo v Evropi pozabili, kaj je Slovenija počela med predsedovanjem leta 2021".

Mesec težavo vidi v samem delovanju predsednika vlade, ki kaže, da ne zna biti več kot predsednik stranke SDS, prav tako ne zna biti državnik, kaj šele državnik evropskega kova. "Njegova taktika je zelo jasna: svojim volivcem ves čas slika zunanje sovražnike, treba se je iti vojno z opozicijo, mediji, sodišči, tujimi diplomati, zdaj bo to polje boja razširil na Evropo, to bomo imeli od tega predsedovanja, zato je edina državotvorna stvar, ki jo lahko v opoziciji naredimo, to, da zahtevamo predčasne volitve še pred predsedovanjem."

"Mene iskreno boli, ker 20 let spremljam evropsko politiko, rastem s Slovenijo, ko je vstopala v EU. To, da moram vsakič v Bruslju braniti Slovenijo in narod kot dober, je zelo boleče. Želela bi si, da bi Slovenija dobro opravila to predsedovanje, da bi pustila dober pečat, ravno zato si želim, da gremo na predčasne volitve. Ne gre za rušenje, ne bomo prva država s predčasnimi volitvami med predsedovanjem, bojim pa se pečata, ki ga bomo putili, če pustimo, da gre ta voz tako naprej," pa je povedala Tanja Fajon.

Bratuškova je spomnila tudi na ponavljajoče se mantre koalicije, ki poudarja vključevanje, sodelovanje. "To imajo na svojih ustnicah samo takrat, ko vodijo vlado. Veste, kdo je vložil največ interpelacij v zgodovini naše države? To je bila stranka SDS, ki je vložila tudi največ ustavnih obtožb. Leta 2013, ko je takratni finančni minister moledoval za denar po svetu, je SDS, ki nas zdaj uči o sodelovanju, vložila interpelacijo proti istemu ministru." Tanja Fajon pa je s konkretnimi primerom ponazorila, kako je v zadnjih mesecih potekalo sodelovanje s trenutno vlado. "Zelo pogosto se je dogajalo, da je predsednik vlade opozicijo pozval, naj pošlje svoje predloge, da bo boljši protikoronski paket. Mi smo to naredili vsaj trikrat, vložili energijo, in nismo prejeli niti enega odgovora ali zahvale, kaj šele, da bi to kdo slišal ali upošteval."

Na vprašanje voditelja, ali bodo aktualni politični akterji sploh kdaj lahko presegli medsebojne zamere, pa je Bratušek odvrnila: "Govorim samo to, da to, kar delaš in govoriš, ko si v opoziciji, lahko dobiš vrnjeno, ko si v vladi. Stranka SAB je bila konstruktivna ves čas, tudi ko se je glasovalo o PKP-jih, čeprav so bili noter t. i. vrinjenci."

"Ves čas nas pretepajo, potem pa bi sodelovali. Vse stranke, ki smo tukaj, bomo rade sodelovale druga z drugo, s SDS pa res težko, ker taka politika ni naša politika in ne more biti. Ne gre za zamere," pa je bil jasen Šarec. Mesec pa je k temu na kratko pristavil: "Ne v življenju ne v politiki ne kuham nobenih zamer, imam pa minimalne politične standarde."

Kakšne so napovedi za prihodnost? Slovenijo po oceni opozicije čakajo težki časi

Gostje iz vrst opozicije so se zazrli tudi v prihodnost. Bratušek napoveduje, da Slovenijo ne glede na to, katera vlada jo bo vodila, čakajo izredno težki časi. "V tem trenutku stojimo pred prepadom, z zakoni te vlade, ki jih pripravlja, smo že stopili napol v prepad. Verjeli ali ne, stranka SDS, ki je deset let vpila, kako Slovenija ne sme biti zadolžena, je našo državo zadolžila v največji meri. Ko bodo sestopili s prestola, bo vsak Slovenc zadolžen za 22 tisoč evrov. Leta 2013, ko so govorili, kakšna katastrofa je, da je vse potopljeno, je bil vsak Slovenec zadolžen manj kot 13 tisoč evrov," je navrgla primerjavo in dodala, da je omenjena stranka za vsako vlado, ki jo je vodila do zdaj, pustila katastrofo. "Spomnimo se bančne luknje leta 2008, afere Patria, leta 2012 so dvignili roke in klicali trojko, da pride pomagat, da bi šli po poti Grčije. Želim povedati ljudem, da bo za vlado, ki bo prišla za njimi, težko, ker bo treba vse te neumnosti, ki jih zdaj sprejemajo, popravljati."

Ko je govora o tem, kaj državo čaka v prihodnost, pa se Šarec strinja z Alenko Bratušek. "V prihodnje bo težko, obeta se zaklenjen proračun, potreben bo rebalans, ker denarja ni. Vsaj vsak deseti podjetnik mora pomoč državi zdaj vračati. Ko bomo prišli na čisto, koliko pomoči so ljudje dejansko prejeli, nas bo bolela glava. Zato bo morala biti prihodnja vlada fiskalno zelo disciplinirana."

Urad za makroekonomske analize Sloveniji sicer napoveduje ugodno gospodarsko rast, 4,6-odstotno. Aktualna vlada namerava sprejeti davčno reformo, v okviru katere je predvidena tudi uvedba višje davčne olajšave. Kot je opozorila Bratušek, pa je proračunski primankljaj na drugi strani na visokih 8,6 odstotka. "To je za Guinessovo knjigo rekordov, očitno jim matematika in številke ne gredo najbolje. Dokler je takšen proračunski primankljaj, se sploh ne moremo pogovarjati o zniževanju prihodkov," je poudarila in dodala, da napovedane spremembe, kot je socialna kapica, nimajo zveze z debirokratizacijo. "Pa da ne govorim o znižanju pokojnin, do česar lahko pride ob teh številkah, ki jih imajo zapisane v svojih dokumentih."

Kakšni pa so v luči nesoglasij v preteklosti zdaj odnosi na relaciji Levica–LMŠ?
"Levica ima drugačen program, drugačno usmeritev, normalno je, da je tako, ker tudi vsi ljudje nismo isti, je pa v vseh zahodnih demokracijah tako, da imamo na oblasti koalicije, da imamo različne stranke. Mislim, da smo se sposobni v prihodnje zagotovo dogovorit, ker vem, da bo Levica, če bo takšen tudi volilni rezultat, šla v vlado, ker mislim, da je zadeva tako daleč, da smo se vsi nekaj naučili," je menil Šarec. "Za nas kot stranko demokratičnega socializma je seveda zalogaj in naporno sodelovati s strankami pretežno liberalnih usmeritev, ampak v zadnjem letu, kar lahko povedo vsi zbrani tukaj, je bilo sodelovanje gladko, nismo solirali, pokazali smo jasno pripravljenost na sodelovanje," pa je o ovirah pri iskanju stičnih točk z liberalnimi strankami orisal Mesec.

Eni na osrednjo državno proslavo, drugi na alternativno

Ob koncu oddaje se je voditelj Igor Pirkovič z gosti dotaknil tudi praznovanja prihajajoče 30. obletnice nastanka države. Prvake opozicijskih strank je vprašal, katere proslave se bodo udeležili – osrednje državne ali tiste alternativne, ki se, kot kaže, pripravlja prek družbenih omrežij. "Že lani sem se udeležila osrednje državne proslave iz spoštovanja do institucij, si pa želim, da v Sloveniji res začnemo poslušati ljudi in delati za ljudi, kar je vladajoča politika pozabila," je izpostavila Tanja Fajon. Če bodo v Ljubljani spet kordoni policije, kot pred letom dni, potem tako praznovanje nima nobenega smisla, pa je dejal Šarec. "Kot najvišji predstavnik države bi se vprašal, ali ima tako praznovanje, če ga je treba tako varovati, smisel. Zato pravim, da bi bilo najbolje, če bi se zgodile volitve, bi lahko v boljšem vzdušju praznovali to obletnico neodvisnosti." Alenka Bratušek pa bo s ponosom sedela na osrednji državni proslavi, če bo "ta usmerjena v prihodnost in na njej ne bo branja domobranskih pesmi ter ponovne delitve ljudi". "To je največja napaka, ki jo dela ta vlada – izključno zaradi svojega volilnega telesa. Dolžnost vlade je, da proslavo naredi primerno za vse državljane in državljanke," je sklenila. Mesec, ki meni, da osamosvojitev v marsikaterem pogledu ni dosegla pričakovanj ljudi, ki so zanjo glasovali, in da "imamo v politiki veliko za popraviti", pa bo 25. junija "zagotovo na alternativni proslavi". "Treba je ugotoviti, da smo na najnižji točki v zadnjih 30 letih. Dokler so na oblasti tisti, ki ugrabljajo državo in rušijo njene institucije, je upreti se patriotsko," je še podrčrtal.

Celoten pogovor pa si lahko ogledate v spodnjem videu.