Poslanci so na nujni seji odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino končali obravnavo predloga zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki v naš pravni red implementira evropsko direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. Zakon so pripravili na ministrstvu za kulturo po padcu predlaganega medijskega zakona, ki naj bi bil usklajen z omenjeno direktivo, je pojasnil državni sekretar ministrstva Jožef Školč.

Poslanci so s sprejetjem dopolnil zakona presodili, da je zakon primeren za obravnavo v parlamentu, ki pa je vprašljiva, saj morajo po razpustitvi parlamenta 21. 10. o uvrstitvi vsake točke na dnevni red seje glasovati in točko potrditi z dvotretjinsko večino vseh navzočih poslancev.

"Prehitro sprejemanje medijske zakonodaje"
Kritično sta do predloga zakona nastopila Marko Milosavljević in Sandra Bašič Hrvatin, ki sta na poslance naslovila pismo, v katerem jih pozivata, naj resno premislijo, preden sprejmejo zakon, ki bi lahko imel negativne posledice na konkretne medije. Prav tako sta v pismu izrazila mnenje, da je treba slovenski medijski prostor urejati celovito.

Glede na to, da bi nesprejetje oz. nevključitev evropske direktive v našo medijsko zakonodajo lahko privedla do sankcij Evropske unije je Bašič Hrvatinova prepričana, da se hiti z zakonom izključno zato, da država ne bi dobila sankcij v obliki denarnih kazni. Školč je namreč v uvodu pojasnil, da bi morala Slovenija evropsko direktivo v slovensko zakonodajo implementirati že leta 2009. Kazni za neupoštevanje direktive pa naj bi se gibale od 500.000 do tri milijone evrov, je še dodal.

Prepričana je, da so evropske direktive zgolj smernice, ki naj bi jih države upoštevale pri pripravi zakonodaje, nikakor pa to po njenem mnenju ne pomeni, da je treba tako direktivo dobesedno preliti v zakon. Z Bašič Hrvatinovo se je strinjal tudi Leo Oblak, predsednik uprave podjetja Infonet media, ki je prepričan, da v Sloveniji preveč dobesedno jemljemo evropske direktive.

Omejevanje oglaševanja
Zakon med drugim prinaša omejevanje oglaševanja na televiziji. Ob tem je Milosavljević poudaril, da predlagani zakon televizijsko oglaševanje še dodatno liberalizira, kar bo po njegovem mnenju povzročilo večjo rast nekaterih televizijskih hiš, druge manjše pa posledično uničilo.

Milosavljeviču je Školč pojasnil, da pri oglaševanju na televiziji "ostaja star režim," ki je določen z veljavnim zakonom o medijih in da predlagani zakon nikakor ne liberalizira oglaševanja, ampak ga v skladu z evropsko direktivo strožje ureja. Školčevo pojasnilo je dopolnil direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar, ki je zatrdil, da v predlaganem zakonu niso spreminjali obstoječih določb oglaševanja na RTV Slovenija, te so upoštevali s smernicami EU-ja pri oglaševanju na komercialnih televizijah.

Janez Ribič (SLS) pa je opozoril na določene rešitve v zakonu, ki so v neskladju z direktivo in predlagal dopolnilo k členu zakona, ki govori o omejitvi oglaševanja na RTV-ju. Predlog, da oglasi na nacionalki ne smejo preseči 10 minut v okviru vsake posamezne ure, med 18. in 23. uro pa sedem minut v okviru vsake ure, so člani odbora podprli.

Pozornost namenjena mlajšim
Posebno pozornost so v zakonu namenili otrokom in mladoletnikom in predvideva ukrepe, ki bi to skupino ščitili pred morebitnimi vsebinami, ki bi jim lahko kakor koli škodovale pri njihovem duševnem in osebnostnem razvoju.

V predlaganem zakonu je regulirano tudi področje oglaševanja, saj uvaja spremembe na področju oglaševanja v televizijskih programih, prav tako pa naj bi širil regulacijo z linearnih medijskih storitev tudi na nelinearne, kot so programi, ki se dobijo na zahtevo.