Predsednik države je na pogovoru z novinarji ocenil, da je bila sredina izredna seja o t. i. novih dejstvih glede arbitražnega sporazuma kulminacija oz. vrhunec zdajšnjega tipa razprave. Ta je po njegovih besedah zelo čustvena, hrupna in pogosto na škodo argumentov.

"Takšnega značaja je bila včerajšnja seja. Dobro bi bilo, da si zdaj vsi vzamejo čas za premislek, kako priti do strpnejše in bolj argumentirane razprave," je dejal Türk in dodal, da se je na izredni seji pokazalo, da ne držijo trditve o novih dejstvih glede arbitražnega sporazuma.

"Nasprotniki sporazuma iščejo rešilne bilke"
K temu so po besedah predsednika države morali prispevati predstavniki držav, "ki se bile omenjene kot priče dogajanja, ki naj bi bilo ob arbitražnem sporazumu". Pokazalo se je, da enostranska hrvaška izjava ne spreminja vsebine arbitražnega sporazuma, ni del sporazuma in ne vpliva na postopke arbitražnega sporazuma, je prepričan.

Po Türkovih besedah se je na izredni seji tudi videlo, da se "nekateri poskušajo znajti tako, da iščejo rešilne bilke". "Omenja se teza o nekakšni goljufiji. Ta teza je popolnoma irelevantna," je dejal in dodal, da bi šlo za goljufijo, če bi ena od pogodbenih strani drugo pogodbeno stran navedla k taki vsebine pogodbe, ki bi temeljila na lažnih dejstvih. Šele takrat bi obstajali pogoji za razveljavitev sporazuma, je pojasnil.

"Arbitražni sporazum ugodnejši kot sporazum Drnovšek-Račan"
Türk je kritičen tudi do teze o vrnitvi k sporazumu Drnovšek-Račan, saj da je arbitražni sporazum ugodnejši za Slovenijo kot sporazum Drnovšek-Račan. "Arbitražni sporazum ne govori nič o skupni meji med Hrvaško in Italijo kot sporazum Drnovšek-Račan," je dejal in nadaljeval, da arbitražni sporazum ne zahteva kompromisov na kopnem, saj za celotno mejo določa stanje na dan 25. junij 1991.

V zadnjih dnevih smo po Türkovem mnenju videli tudi pozitiven razvoj: "Katoliška cerkev se je odločila, da se distancira od nekaterih ekstremnih pojasnil njenega stališča, ki smo jih slišali predvčerajšnjim. Ekstremne razlage, ki so napovedale nepravičen rezultat tega referenduma in so odsvetovale pozitivno glasovanje, niso bile dobre." Dodal je, da je stališče, naj se volivci o tem, kako bodo glasovali na referendumu o arbitražnem sporazumu, odločijo na podlagi razumne presoje, pozitivno stališče.

Türk: Mednarodnopravna stroka ni razdeljena
Za Türka je pozitivno tudi stališče Društva za mednarodno pravo za Slovenijo, ki je podprlo arbitražni sporazum. To stališče pove, da mednarodnopravna stroka ni razdeljena glede sporazuma, je poudaril. Ob tem je Slovencem svetoval, naj se ne bojijo mednarodnega prava.

Glede očitkov nasprotnikov arbitražnega sporazuma, da zagovorniki sporazuma ne predstavijo nobenih zemljevidov, kako naj bi bila določena meja na morju, je Türk pojasnil, da je odsvetoval vladi kakršno koli kartografsko dejavnost v tem trenutku. Kot meni, bi lahko takšni zemljevidi v času arbitražnega postopka otežili slovensko argumentacijo.

"Žogica na strani nasprotnikov sporazuma"
Na vprašanje, ali njegov poziv za strpnejše in bolj argumentirano kampanjo velja samo za nasprotnike sporazuma ali tudi za zagovornike, je predsednik države med drugim odgovoril, da je trenutno "žogica na strani nasprotnikov referenduma, ki naj razumejo, da so omejitve, do koder njihovo nasprotovanje še deluje logično".

Predsednik države, ki sicer pričakuje, da bo arbitražni sporazum na referendumu potrjen, zagovarja omejitve glede razpisov referendumov. Prepričan je namreč, da bi se moralo mednarodne sporazume izključiti iz sklopa vprašanj, za katera so predvideni referendumi.

"Pri Slovencih iracionalen strah pred arbitražo"
Türk, ki med Slovenci opaža iracionalni strah pred arbitražo, ne pozna primera, da bi kakršni koli tribunal kateri koli državi pri razsojanju o morski meji naložil vkleščenost. "Vkleščenost se šteje kot nekaj nesprejemljivega," je še dejal predsednik države.

Kot je znano, bomo slovenski volivci 6. junija na referendumu odločili o usodi arbitražnega sporazuma glede slovensko-hrvaške meje, ki sta ga podpisala premierja Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor. V sredo je bila v DZ-ju izredna seja, ki pa ni prinesla zbliženja stališč med zagovorniki in nasprotniki sporazuma oz. med koalicijo in opozicijo.