V raziskavo o izobraževanju med epidemijo novega koronavirusa je bila vključena okoli desetina učencev in dijakov, tretjina vseh učiteljev in dve tretjini vseh ravnateljev, so pojasnili na zavodu za šolstvo.

Učitelji so pouk na daljavo označili kot zahteven in stresen. Kar 70 odstotkov učiteljev je v raziskavi ocenilo, da je bilo delo na daljavo slabše kot delo v razredu. A je večini učiteljev uspelo uresničiti dve tretjini ali več učnih ciljev, je odgovorilo med 75 in 80 odstotki učiteljev. Vodja Središča za kakovost in raziskovanje Tanja Rupnik Vec je ob tem poudarila, da gre za dober rezultat, saj samostojno delo zahteva več časa.

Po njenih besedah smo lahko zadovoljni, da so učitelji kot prevladujoči način izvajanja pouka navedli kombiniranje pouka z videokonferencami in usmerjanje učenja prek pisnih navodil. Ob tem so ugotovili, da učitelji zelo redko spodbujajo skupinsko delo ali delo v parih, zato so tu možnosti za izboljšanje. Kot še eno področje, ki je izziv za naš šolski prostor, pa je omenila prepričanje učiteljev, da z izobraževanjem na daljavo ni mogoče uresničevati socialno-čustvenih stikov. Tuje prakse namreč po njenih besedah pravijo, da ni tako.

Ocenjevanje je glede na odgovore učiteljev potekalo predvsem ustno na videokonferencah. V osnovnih šolah so učitelji ocenjevali več praktičnih izdelkov, v srednjih šolah pa odgovore na kontekstna vprašanja. Iz raziskave je razvidno, da so učitelji za ocenjevanje uporabljali precej raznolike metode.

Učenci so na drugi strani pouk na daljavo ocenjevali kot zanimiv in ustvarjalen. Polovica učencev meni, da je pouk na daljavo zahtevnejši kot pouk v razredu, je povedal vodja oddelka za srednje šolstvo Branko Slivar. Kot negativne vidike so učenci označili predvsem pomanjkanje socialnega stika, tako s sošolci kot z učitelji. Precej jih je tudi pogrešalo razlago učitelja. Le malo učencev je navajalo, da ne znajo uporabljati računalnika, približno 20 odstotkov jih je moralo računalnik deliti z družinskimi člani. Pozitivno pa se jim je zdelo, da so lahko sami razporedili delo čez dan in da jim ni bilo treba nastopati pred sošolci.

Predstavljeni podatki bodo ključni pri načrtovanju dela v prihodnjem šolskem letu, če se epidemiološko stanje ne bo izboljšalo, je opozorila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. Podatki po njenih besedah predstavljajo del trdne hrbtenice modelov in načrtov, ki jih morajo imeti pripravljene za jesensko obdobje.

To je poudaril tudi direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj. Rezultati kažejo tudi na možnosti sprememb izobraževanja. Kako bo pouk potekal prihodnje šolsko leto, bodo odločili konec avgusta na podlagi epidemiološkega stanja, je povedala Kustečeva. Pripravljajo se na različne možnosti, dopuščajo pa tudi možnost, da način dela spremenijo med letom. Logaj je dodal, da so učiteljem ponudili dodatna izobraževanja o poučevanju na daljavo.

V šolah so se sicer po navedbah učiteljev med epidemijo glede načinov komuniciranja večinoma v celoti oziroma vsaj delno uskladili, v kolektivih so dobro sodelovali, učitelji so imeli podporo ravnateljev. Pri uporabi digitalne tehnologije pa se po besedah Tanje Rupnik Vec za nekoliko večjo težavo kažeta snemanje in deljenje spletnih predavanj, kjer okoli 20 odstotkov učiteljev trdi, da tega še ne zmorejo.

Ravnatelji so, tako Slivar, med drugim opozorili tudi na potrebo po razmislekih, kako motivirati starejše učitelje za delo z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami. Pri delu z e-orodji tudi sicer še vidijo prostor za izboljšave.

Sicer pa so po navedbah ravnateljev med izvajanjem pouka na daljavo učitelji največ podpore potrebovali pri načinih in oblikah ocenjevanja znanja in motivaciji učencev za delo na daljavo.