Urad informacijskega pooblaščenca je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti vladnih odlokov v povezavi z načinom ugotavljanja izpolnjevanja pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Ugotovilo je, da sta odloka o:

• načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolelosti, cepljenosti in testiranja v povezavi z nalezljivo boleznijo covid-19 in o
• začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo covid-19

neskladna z 2. odstavkom 38. člena ustave, sporoča urad informacijskega pooblaščenca.

Vlada je namreč določila obdelavo osebnih podatkov, ne da bi bilo v zakonu določeno, kateri podatki se smejo obdelovati in za kakšen namen. Takšna ureditev velja tudi v epidemiji, sporoča ustavno sodišče.

V Sloveniji je obdelavo podatkov prepovedano urejati z odloki vlade, saj so odloki odločitev trenutnih predstavnikov izvršilne veje oblasti in niso rezultat demokratičnega odločanja, ki se lahko izvaja samo v državnem zboru, je zapisal urad informacijskega pooblaščenca.

"Zahteva, da je obdelava osebnih podatkov določena z zakonom, ne pomeni le golega formalističnega obstoja neke zakonske določbe, ki omogoča obdelavo osebnih podatkov, temveč tudi varovalko, ki onemogoča samovoljno ravnanje izvršilne veje oblasti ter da hkrati nedvoumno in dovolj jasno sporoča posameznikom, kaj država v povezavi z njimi želi oz. zahteva. In v izjemnih situacijah, kot je boj proti nalezljivi bolezni, ki se nanaša na občutljivo področje posameznikove zasebnosti, je zahteva po jasnih zakonskih določbah še večjega pomena," je zapisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Vlada seveda mora varovati pred nalezljivo boleznijo, vendar ne na račun kršitve človekovih pravic, pri čemer je bilo več kot dovolj časa za sprejetje ustreznega zakona, dodaja. Če bi bilo to storjeno, bi bili vladni ukrepi z vidika omejevanja človekovih pravic in svoboščin zakoniti in s tem tudi legitimni ter sprejeti pri državljanih, je sklenila.

Podrobneje o mnenju ustavnega sodišča

Vlada je trdila, da je za to imela ustrezno zakonsko podlago v zakonu o nalezljivih boleznih in v pravu Evropske unije – predvsem v splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR), so dodali na ustavnem sodišču. Sodišče je razlago vlade zavrnilo, saj da je smisel GDPR-ja varstvo posameznika pred nedopustno obdelavo osebnih podatkov, ne pa "blanketno" dovolilo državi, da obdeluje osebne podatke, piše Slovenska tiskovna agencija.

Odloki ostajajo v veljavi, saj bi njihova razveljavitev vladi onemogočila izpolnjevanje ustavne obveznosti varovanja zdravja in življenja ljudi, zato so ustavni sodniki odločili, da začne razveljavitev učinkovati po preteku enega leta.

V tem času mora vlada izpodbijano ureditev sprejeti na podlagi zakonskih odločb, ki bodo imele določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati, namen za katerega jih je dovoljeno zbirati in obdelovati in kako se nadzoruje njihovo zbiranje, obdelava in uporaba ter varstvo njihove tajnosti, kot to zahteva drugi odstavek 38. člena ustave.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s petimi glasovi proti dvema, proti sta bila Klemen Jaklič in Marko Šorli, piše v odločbi.