Število nedovoljenih prehodov slovenske državne meje se je v prvem letošnjem polletju povečalo za več kot 15 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko so policisti obravnavali 416 nedovoljenih prehodov državne meje.
Število nezakonitih migrantov se je v Sloveniji zadnje desetletje zmanjševalo. Še leta 2000 so slovenski policisti obravnavali 35.892 nezakonitih migrantov, lani pa le 422. Največje povečanje nezakonitih migracij so policisti zaznali junija, saj se je število nezakonitih prehodov meje v primerjavi z junijem lani povečalo za 49 odstotkov.
V prvem letošnjem polletju je bilo med nezakonitimi migranti, ki so prečkali našo mejo, največ Afganistancev, kar je posledica vse slabšega varnostnega položaja v državi. Policija jih je prijela 93, medtem ko je lani to število znašalo 13.

Največ še vedno iz nekdanje Jugoslavije
Poleg Afganistancev so policisti zaradi nedovoljenega prehoda državne meje prijeli večinoma državljane Srbije (50), Hrvaške (41), Albanije (27), Turčije (24) in Kosova (19).

Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v Slovenijo oz. druge države članice EU-ja je bilo v prvih petih mesecih letos na mejnih prehodih zavrnjenih 4.379 državljanov tretjih držav, od tega velika večina (4.142) na kopenski meji s Hrvaško.

Tujec lahko ostane, če mu doma grozi nevarnost
Če slovenski policisti pridržijo osebo, ki je nezakonito vstopila v državo iz Hrvaške, jo vrnejo hrvaškim varnostnim organom. Če hoče imigrant pri nas zaprositi za mednarodno zaščito, ga policisti odpeljejo v azilni dom.

Tudi če migrant ne zaprosi za azil, vendar ga zaradi nevarnosti ni dovoljeno vrniti v njegovo matično državo, se ga ne sme vrniti. V takem primeru ima možnost, da v Sloveniji pridobi dovoljenje za zadrževanje, ki ga izda policija. Če tujca ne morejo takoj vrniti v matično državo, ga do takrat nastanijo v center za tujce.

Nastanitev je odvzem prostosti
Raziskovalka na področju človekovih pravic Neža Kogovšek Šalamon opozarja, da nastanitev v centru za tujce dejansko pomeni odvzem prostosti, saj ga ljudje ne smejo prosto zapuščati in se vanj vračati, če za to nimajo izdane dovolilnice.

"Ta ureditev je nesprejemljiva, ker gre za odvzem prostosti, torej za enega najresnejših posegov v pravice posameznika, za osebe, ki niso storile nikakršnega kaznivega dejanja," poudarja. Ob tem dodaja, da je to še zlasti nesprejemljivo, ker lahko odvzem prostosti traja do enega leta. Po njenih besedah je dolgotrajno zapiranje nedokumentiranih migrantov splošna praksa v Evropi in svetu, ki se mora nujno spremeniti.
Pravice le na papirju
Med bivanjem v Sloveniji imajo tujci pravico do nujnega zdravstvenega varstva in osnovne oskrbe, šoloobvezni mladoletni tujci pa imajo tudi pravico do osnovnega šolstva. Vendar pa sta tudi ti dve pravici po besedah Neže Kogovšek Šalamon velikokrat le mrtva črka na papirju.

"Kaj je nujno zdravljenje, namreč presodi šele zdravnik, velikokrat pa oseba sploh ne more do njega, ker ga ustavi že drugo osebje, ko od njega zahteva bodisi zdravstveno kartico bodisi denar za plačilo storitev," je dodala.