Projekcije do leta 2080 pa napovedujejo, da naj bi se posledice "baby-boom generacije", rojene v petdesetih letih preteklega stoletja, do takrat že počasi iztekle in starostna piramida naj bi se začela postopoma stabilizirati.

Povprečna starost umrlih prebivalcev Slovenije je bila lani 76,9 leta, in sicer za moške 72,7 leta, za ženske pa 80,9 leta. V zadnjih treh desetletjih se je pričakovano trajanje življenja za moške podaljšalo za 10,6 leta, za ženske pa za 8,1 leta. Od leta 1984 do leta 2014 se je razlika med pričakovanim trajanjem življenja žensk in moških zmanjšala z 8,1 leta na 5,7 leta.

Upokojencev iz obveznega zavarovanja lani petino več kot leta 2005
V Sloveniji še vedno odhajamo v pokoj sorazmerno mladi. Pokojnine iz obveznega zavarovanja je lani prejemalo povprečno skoraj 609.000 upokojencev ali petino več kot v letu 2005. V desetletju od leta 2005 do 2014 se je najbolj povečalo število starostnih upokojencev, in sicer za nekaj več kot tretjino, s približno 315.000 na 426.000.

Povprečna starost ob upokojitvi se v tem obdobju ni pomembno spremenila. Ženske so se lani starostno upokojevale s povprečno doseženo starostjo 58 let in 11 mesecev, kar je le eno leto in osem mesecev več kot leta 2005. Moški pa so se lani upokojevali s povprečno doseženo starostjo 60 let in 11 mesecev, kar je celo devet mesecev prej kot leta 2005.

Pač pa se je v tem desetletnem obdobju povečala povprečna doba prejemanja pokojnine, saj živimo vse dlje. Moški so leta 2014 prejemali starostno pokojnino povprečno 16 let in 11 mesecev, kar je 11 mesecev dlje kot v letu 2005. Ženske so prejemale starostno pokojnino povprečno 23 let in en mesec, kar je tri leta in pet mesecev dlje kot v letu 2005.

Stopnja revščine med starejšimi več kot 17-odstotna
V Sloveniji je lani pod pragom tveganje revščine živelo približno 290.000 ljudi, med njimi pa je bilo 19 odstotkov ali 55.000 takih, ki so bili stari 65 let ali več. Stopnja tveganja revščine med temi je bila za oba spola skupaj 17,1-odstotna - za moške je bila malo manj kot 11-odstotna, za ženske pa skoraj 22-odstotna, torej še enkrat višja. Ta razlika se s starostjo še povečuje.

Sicer pa se je stopnja tveganja revščine za to skupino starostnikov glede na leto 2013 znižala za tri odstotne točke.

Med vsemi 799.758 delovno aktivnimi ljudmi je bilo decembra lani 2.092 ljudi ali 0,26 odstotka starih 65 let ali več. Delež teh oseb se je od leta 2005 povečal za 0,10 odstotne točke. Število delovno aktivnih oseb, starih 65 ali več let, pa se je od leta 2005 povečalo za skoraj 60 odstotkov. Med prebivalci, starimi 65 ali več let, je bilo delovno aktivnih 0,57 odstotka. To je glede na leto 2005 za 0,14 odstotne točke več.

Vse več oskrbovancev v domovih za starejše
V domovih za starejše je decembra 2013 bivalo skoraj 17.700 oskrbovancev, kar je skoraj tretjina več kot v letu 2006. Med oskrbovanci so bili tudi mlajši od 65 let, a je bil delež teh majhen - le nekaj več kot šestodstoten.

Med vsemi oskrbovanci so prevladovale osebe, stare 80 ali več let, delež teh pa je bil vsako leto večji in je decembra 2013 znašal že približno dve tretjini. Med oskrbovanci so prevladovale ženske, ki jih je bilo skoraj tri četrtine.

Vsak deveti 65-letnik prejemnik dolgotrajne oskrbe
Po prvih podatkih za leti 2011 in 2012 je delež prejemnikov dolgotrajne oskrbe med osebami, starimi vsaj 65 let, znašal okrog dve tretjini. To pomeni, da je bil prejemnik take oskrbe povprečno skoraj vsak deveti 65-letnik.

Prvi podatki za Slovenijo kažejo, da je bilo decembra 2012 okrog 59.000 potencialnih uporabnikov sistema dolgotrajne oskrbe.

Delež tistih, ki so prejemali storitve dolgotrajne oskrbe v institucijah, je bil približno enak deležu tistih, ki so te storitve prejemali na domu. Prvih in drugih je bilo približno tretjina ali okoli 21.000.

Sledili so tisti, ki so prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev v okviru dolgotrajne oskrbe. Teh je bilo več kot četrtina ali okrog 17.000. Za celotne izdatke za dolgotrajno oskrbo smo v letu 2013 namenili 1,31 odstotka bruto družbenega proizvoda.

Izdatki za dolgotrajno oskrbo so sestavljeni iz zdravstvenega in socialnega dela. Izdatki za prvi del so v letu 2013 znašali 314 milijonov evrov, za drugi del pa 153 milijonov evrov.