Kako naj bodo oblikovani mejni kamni na meji med nekdanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ) in Italijo, konvencija o dobavi vode na območje Gorice, pa podrobni načrti meje med SFRJ-jem in Avstrijo, Italijo in Madžarsko. O takšnih in podobnih stvareh pričajo dokumenti, ki so zdaj na ministrstvu za zunanje zadeve. Naša država je prva naslednica nekdanje Jugoslavije, ki ji je uspelo pridobiti del arhivske dokumentacije iz Beograda.

"Pomembno je zato, ker vsaka država mora takšno gradivo, ki se nanaša na njeno mejo in ozemlje doma, imeti doma. Nikoli se ne ve, kaj se lahko zgodi. To so zelo pomembni dokumenti za zgodovino, za arhiv in za zgodovino slovenskega naroda," je povedala visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič.

Ena izmed najstarejših mednarodnih pogodb v tem korpusu dokumentov je iz leta 1939. Sklenili sta jo nekdanja Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter nekdanja Kraljevina Italija. Med zdaj pridobljeno dokumentacijo ni Osimskih sporazumov, saj je tam "zadeva drugačna".

"Sporazum o vprašanju nasledstva izrecno določa, da se moramo o tem dogovoriti s Hrvaško, kdo dobi originale in kdo kopije. Žal tega dogovora s Hrvaško še nismo dorekli, tako kot o nekaterih drugih vprašanjih, tako da do takrat Osimski sporazumi ostajajo v Beogradu," je pojasnila Polak Petričeva.

"Arhiv Slovenije že več desetletij sodeluje v tem procesu, ki nikakor ni enostaven. Na eni strani gre za evidentiranje tistega gradiva, ki se nanaša na Slovenijo in zadeva Slovence. In ko govorimo o beograjskih arhivih, je treba vedeti, da gre za relativno velik korpus, ki ni samo v enem arhivu, ampak je v več arhivih, ki se vsebinsko po eni strani nanaša na Slovenijo, je bil izvorno iz Slovenije in je bil odpeljan. Večji del pa se nanaša tako na Slovenijo kot na druge naslednice in predstavlja v bistvu skupno dediščino," pa je povedal Matjaž Košir iz Arhiva Slovenije.

Marsikaj ostaja nedostopno
Nekateri arhivi v Beogradu so za raziskovalce iz vseh držav naslednic še vedno nedostopni. To so Vojaški arhiv, Arhiv nekdanje jugoslovanske obveščevalne službe, arhiv Narodne banke. V teh arhivih so pomembni dokumenti, ki se med drugim nanašajo na obdobje osamosvajanja Slovenije, pa dokumenti, povezani z varčevalci nekdanje Ljubljanske banke ...