Poročilo o izplačanih neizkoriščenih presežnih urah referenčnega obdobja je 20. avgusta lani načelnici Generalštaba Slovenske vojske Alenki Ermenc poslal takratni načelnik oddelka za upravljanje s kadri Peter Likar. V uvodu ugotavlja, da je bilo za obdobje od 1. 1. 2019 do 30. 6. 2019 izplačanih več kot 350 tisoč neizkoriščenih presežnih prerazporejenih ur, v bruto znesku štiri milijone in pol evrov oziroma 54 ur povprečno na pripadnika Slovenske vojske. Kot še izhaja iz dokumenta, ki dokazuje razsežnost vojaške kadrovske problematike, je od vseh pripadnikov vojske, nekaj več kot 6400 jih je bilo v tem obdobju, kar 5476 ali 85 odstotkov imelo presežek ur. Rast ur je skrb vzbujajoča, pravi, kar "ob manjšanju številčnosti vojske kaže na dolgoročno izčrpavanje moštva". Za drugo referenčno obdobje v letu 2019 bo po oceni iz dokumenta izplačanih še štiri milijone evrov, v letu 2020 pa bi za tako ravnanje potrebovali še devet milijonov evrov.

Polkovnik v dokumentu ugotavlja, da obstaja verjetnost, da bodo pripadniki predmet nadzora zunanjih institucij, "ki bo ugotovil nadpovprečne oziroma nezakonite obremenitve pripadnikov (zagotavljanje ustreznega dnevnega in tedenskega počitka, izčrpavanje)". Referenčno obdobje je sicer namenjeno temu, "da se povprečni delovni čas izravna", torej da je v šestih mesecih seštevek ur nič, "do presežka ur po koncu referenčnega obdobja lahko prihaja le izjemoma. Tudi stališče sodne prakse govori, da stalno odrejanje delovnih ur nad polnim delovnim časom v referenčnem obdobju in prenašanje večjega števila ur v naslednja referenčna obdobja pomeni zlorabo."

Odgovornost nadrejenih

Za uravnavanje delovnih obveznosti in delovnega časa so odgovorni nadrejeni. Sicer Likar opozarja tudi, da "pavšalno razporejanje delovnega časa, ki zajema tudi ure, v katerih pripadniki ne opravljajo delovnih nalog (efektivnega dela) in posledično priznavanje teh ur kot opravljene ure, ne predstavlja racionalnega načrtovanja in posledično tudi kršenje predpisov". Problematizira tudi, da v obdobjih manjše intenzivnosti nadrejeni ne odrejajo koriščenja presežnih ur. Sami ocenjujejo, da nezakonito izčrpavajo tiste, ki so naredili več kot 120 presežnih ur, kar je bilo 919 pripadnikov ali 15 odstotkov vojakov.

Polkovnik Likar je načelnici predlagal ukrepe, med drugim, da je treba poslovno načrtovanje prilagoditi kadrovskim virom in pa nadrejene usposobiti, hkrati pa za nezakonite obremenitve in plačila izvesti ukrepe proti odgovornim. Gre sicer za širšo težavo, vojska je pač že vrsto let v slabem stanju, poleg več nalog je namreč tudi vse manj kadrov, ki bi te naloge opravljali, višina osnovnih plač pa za marsikoga nikakor ni zadovoljiva.

Sindikat vojakov: "Za vojsko se ni naredilo nič"

Po mnenju Gvida Novaka iz Sindikata vojakov Slovenije "to poročilo dokazuje, da vse, na kar smo opozarjali, od ministra, vlade, odbora za obrambo, poslance, drži. Ker odraža dejansko pomanjkanje pripadnikov, ki je že pod kritično mejo." V sindikatu, katerega predstavniki so pred tedni dobili ukaze o prerazporeditvah na druge naloge, ker z ministrstvom niso dosegli dogovora o novi pogodbi, dodajajo, "namesto da bi se kaj naredilo – ker naredilo se v zadnjem letu, dveh, ni nič –, smo mi dobili odpoved pogodbe za delovanje sindikata in nas onemogočajo na vsakem koraku".

V prihodnjem tednu bodo na podlagi dokumenta podali prijavo na inšpektorat za delo, hkrati pa pričakujejo, da se tako delo ne bo več odrejalo.

Odziv ministrstva za obrambo in Generalštaba Slovenske vojske

Televizija Slovenija je za odziv ministra prosila tudi ministrstvo za obrambo, prav tako je za dodatna pojasnila zaprosila Generalštab SV. Podatki držijo, dokument je pristen, pravijo. Podatkov za drugo polovico leta še nimajo, pripravljeni bodo februarja. Sicer je že novembra lani načelnik oddelka Slovenske vojske za finance Zoran Barjaktarević za televizijo povedal, da vojaki dobivajo nove in nove naloge, "pomoč policiji je en tak primer, drug tak primer je dodatna ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči, ki jo zagotavljamo v celotnem letošnjem letu (2019, op. a.) v Mariboru".

Sicer pa so po navedbah Generalštaba SV "strokovne službe analizirale stanje. Sektor za kadre je opravil nadzor na poveljstvu sil SV po področju stroškov dela in upravljanja delovnega časa." Na podlagi tega naj bi bili sprejeti ukrepi, s katerimi bi tako ravnanje v prihodnje zajezili. A hkrati poudarjajo in priznavajo, "da so resna ovira uresničevanju predlaganih ukrepov izrazito negativen trend zaposlovanja in posledično zmanjševanja številnega stanja pripadnic in pripadnikov SV ter dodeljen obseg nalog".

Kaj pa na to pravi minister za obrambo Karl Erjavec? Na ministrstvu pravijo, da "je organizacija in načrtovanje dela v Slovenski vojski v pristojnosti generalštaba SV". Vodstvo ministrstva za obrambo pa da je s temi podatki seznanjeno.

Slabi odnosi med sindikatom in ministrom

Gvido Novak je sicer bil lani zaradi pozivov k interpelaciji ministra za obrambo po odstavitvi nekdanjega poveljnika poveljstva sil Mihe Škerbinca tudi disciplinsko obravnavan. Glede časa, v katerem so v sindikatu pridobili zgornji dokument, torej ob dogajanju v povezavi z umikom slovenskih vojakov iz Iraka, po katerem je bil minister za obrambo tarča številnih kritik, in tik pred kongresom DeSUS-a, pa Novak odgovarja: "Nas politika ne zanima. Mi stalno opozarjamo na nepravilnosti. In če to sovpada z nekimi političnimi dogodki, na to se ne oziramo." Za dokument so sicer, potem ko je bil ob neki drugi priložnosti slučajno omenjen, zaprosili 29. decembra in na osnovi dostopa do informacij javnega značaja so jim ga z ministrstva poslali prejšnji teden.

Na ministrstvu za obrambo pa dodajajo, da vodijo "socialni dialog z vsemi štirimi sindikati na obrambnem področju, kjer rešujemo vsa odprta vprašanja s področij, ki jih pokrivajo sindikati".

Pomanjkanje denarja za plače

Televizija Slovenija je že jeseni poročala, da bo vojski za leto 2019 zmanjkalo 11 milijonov evrov za plače, kot razlog so že takrat v vojski navedli dodatne naloge vojakov. Sredstva za plače naj bi nato dobili s prerazporeditvami znotraj proračuna. Kljub temu je bilo izplačanih še nekaj drugih dodatkov, recimo tudi dodatek za delovno uspešnost za povečan obseg dela. Takrat je bilo za to po naših informacijah glede na dokument, ki ga prav tako hranimo v uredništvu, namenjenih 400 tisoč evrov, največ, 280 tisoč za zaposlene na Generalštabu Slovenske vojske, za same sile Slovenske vojske pa 80 tisoč evrov.

V vojski zagotavljajo, da gre zgolj za sredstva, ki so refundacije zavoda za zdravstveno zavarovanje zaradi bolniških odsotnosti in da je bil določen znesek za to sprva res večji; 400 tisoč evrov, a da so izplačali manj, 170 tisoč, in sicer 592 pripadnikom, od tega 120 v Generalštabu Slovenske vojske, 412 pripadnikom v silah Slovenske vojske in 60 v Centru vojaških šol.