Poslanci so s 47 glasovi in ob obstrukciji LDS-a, SD-ja, SNS-a in koalicijskega DeSUS-a ponovno podprli verski zakon.

Tega je z vetom nazaj v odločanje parlamentu vrnil državni svet. Nasprotniki zakona trdijo, da bo nova ureditev, če bo sprejeta, privilegirala RKC ter kršila ustavno načelo ločenosti Cerkve in države. Vlada pa trdi, da je novi zakon potreben zaradi pravnih vrzeli, ki jih dopušča stara ureditev iz leta 1971.

DeSUS je tako uresničil napovedi o obstrukciji. Na četrtkovem sestanku koalicije je bilo govora o zapisu prepovedi obstrukcije za stranke koalicije, a se je premier Janez Janša nato odločil za umik predloga.

Predlog dokumenta, ki je pricurljal v javnost, je predvideval, da koalicijski poslanci v primeru zakonov, ki znotraj koalicije niso usklajeni, ne bodo smeli več obstruirati dela delovnih teles in sej DZ-ja, prav tako naj ne bi smeli podpreti morebitnih interpelacij.

Ob prvi potrditvi zakona v DZ-ju je bil ta deležen podpore 46 poslancev. Odločilen je bil glas poslanke manjšine, saj so LDS, SD, SNS in DeSUS glasovanje obstruirali. Državni svet pa je 22. decembra na zakon izglasoval veto. Državnozborska opozicija je že pred tem napovedovala, da bo ob morebitnem sprejetju verskega zakona vložila ustavno pritožbo.

Novi verski zakon predvideva višji odstotek, ki ga bo država namenjala za prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje duhovnikov. Ta bo skupno znašal 21,86 odstotka (prej 15,94 odstotka). Država je januarja lani prispevke plačevala 1.043 ljudem. Za leto 2007 bi bilo za socialno varnost duhovnikov potrebnih 1,9 milijona evrov (453 milijonov SIT).

Bo zakon romal na ustavno sodišče?
LDS in SD sta po sprejetju zakona sporočila, da bi bilo smiselno presoditi, ali je ta skladen z ustavo, vendar dokončne odločitve o ustavni presoji še nista sprejela. Nad ustavno presojo je navdušena tudi najmanjša parlamentarna stranka DeSUS, a se tudi poslanci te stranke še niso odločili, ali bodo prav oni pobudniki ustavne presoje.

Za LDS naj bi bili sporni predvsem členi, ki govorijo o financiranju in kvotah za ustanavljanje verskih skupnosti, pa tudi 5. člen, ki govori o splošno koristnih organizacijah. Miran Potrč (SD) meni, da je zakon zrel za ustavno presojo, ker gre "preko načela delitve države in verskih skupnosti in tudi mnogo preko vatikanskega sporazuma".

Poslanci podprli odprodajo državnega premoženja
DZ je s 44 glasovi za in 12 proti podprl zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, ki naj bi prinesel več transparentnosti in gospodarnosti pri ravnanju s premoženjem v širšem javnem sektorju. Po besedah ministra za javno upravo Gregorja Viranta bo zakon uredil pravno podlago za interni trg, kar pomeni, da bo mogoče lastništvo nad nepotrebnimi nepremičninami brezplačno prenašati znotraj celotnega javnega sektorja. Vlada bo lahko samostojno odločala o prodaji nepremičnin, vrednih do 300.000 evrov.

Država bo lahko objekte, ki jih ne potrebuje, brezplačno prenesla na občine, je še pojasnil Virant. Celotno stvarno premoženje države in lokalnih skupnosti je ocenjeno na 8,3 milijarde evrov.