»Minister Virant mi je dejal, da vlada zelo resno proučuje naše predloge,« je dejala Karba, ki je skupaj z aktivisti okoljevarstvene organizacije Umanotera na Gregorčičevi 25 pred začetkom seje vlade brez uspeha poskušala izročiti peticijo s zahtevami naslovnikoma in sicer finančnemu ministru Urošu Čuferju in predsednici vlade Alenki Bratušek.

S kabinetom predsednice vlade so v stiku in čakajo na sprejem, je dejala Karba, ki je z notranjim ministrom Gregorjem Virantom spregovorila, preden je vstopil v stavbo vlade, sam pa novinarjem izjav ni dajal.

Spreminimo minus v plus: široka podpora
Peticijo Spremenimo minus v plus – s katero podpisniki zahtevajo ukinitev škodljivih subvencij v proračunu za leto 2014 za 100 milijonov evrov - je do zdaj podpisalo več kot pet tisoč posameznikov. Podpira pa jo tudi sto različnih organizacij – od naprednih podjetij, naprednih občin – kot so, denimo, Šentrupert, zunajparlamentarne stranke TRS, Zares, Društvo slovenskih pisateljev, gibanje Vseslovenska ljudska vstaja, Solidarnost, Zveza potrošnikov Slovenije, Slovenska filantropija in druge.
Čim prej v roke Bratuškovi in Čuferju!
»Predsednici vlade in finančnemu ministru želimo čim prej izročiti peticijo, saj priprava rebalansa proračuna za leto 2014 prehaja v sklepno fazo, naslednji teden bodo varčevalni ukrepi že predstavljeni Evropski komisiji,« je pojasnila Karba.

Subvencije za onesnaževanje okolja
Kaj pa so škodljive subvencije? »Gre za izplačila iz javnih sredstev za dejavnosti s škodljivimi vplivi na okolje, gospodarstvo in družbo. Škodljive so subvencije za netrajnostne dejavnosti, ki povzročajo podnebne spremembe, onesnažujejo okolje in čezmerno izčrpavajo naravne vire ter s tem ogrožajo zdravje in kakovost življenja sedanjih in prihodnjih rodov. S škodljivimi subvencijami nastaja tudi pomembna gospodarska škoda: država prejemnikom takšnih subvencij pošilja napačen signal, da lahko še naprej odlašajo s prepotrebnim trajnostnim prestrukturiranjem, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost in ogroža njihovo preživetje,« je dejala Karba. Celoten popis škodljivih subvencij je v začetku tedna objavljen v publikaciji Umanotere z naslovom Ukinjanje škodljivih subvencij: uravnoteženje javnih financ s trajnostno vizijo, ki jo najdete na tej spletni povezavi.

Pol milijarde letno problematičnim
Največ škodljivih subvencij je bilo v sektorjih energije, prometa in kmetijstva ter gozdarstva. Zanje davkoplačevalci vsako leto plačamo več kot 500 milijonov evrov.
Od vlade v skupnosti Tretji člen predvsem pričakujejo, da bo pri oblikovanju rebalansa proračuna za leto 2014 svoj mandat zastavil za zagotavljanje javnega interesa in ne bo podlegla grožnjam in razkazovanju moči prejemnikov škodljivih subvencij. »Pričakujemo, da bo k zmanjševanju oziroma ukinjanju škodljivih subvencij pristopila postopoma in v konstruktivnem dialogu, ki bo minimiziral konflikte in uresničil celoten potencial tega varčevalnega ukrepa: uravnoteženje javnih financ in udejanjanje trajnostnega razvoja."

Ukinjanje postopno
Karba poudarja, da mora biti postopek ukinjanja škodljivih subvencij predvsem postopen in da morajo o rezih odločiti strokovne službe vlade, saj ima vsaka subvencija nekaj posrednih in veliko neposrednih posledic. Je pa tudi konstruktiven ukrep, s katerim je mogoče ustvariti večstomilijonske prihranke v državnem proračunu, ki bo hkrati imel pozitivne posledice na okolje in obenem spodbudili trajnostno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. »Zavedamo se, da je subvencije veliko lažje podeljevati kot pa ukinjati. Pred vlado je nedvomno težka naloga. Strokovnjaki so ocenili, da bi bilo v letu 2014 mogoče ukiniti škodljive subvencije v višini vsaj 100 milijonov EUR. To pa je pomemben prihranek, ki bi vladi omogočil ohranitev pravic na področju zdravstva, izobraževanja, sociale, kulture in pokojnin.«

V času vsestranskega varčevanja naša analiza nazorno prikazuje velike možnosti za prihranke v državnem proračunu, kar nas vse zanima. Zdaj sta na potezi vlada in parlament, da to možnost tudi udejanjita, je še poudarila Karba.

Zakaj Tretji člen?
Tretji člen je skupnost aktivnih državljank in državljanov, ki želijo imeti vpliv na odločitve širšega javnega pomena. Skupnost aktivnih državljanov so poimenovali po 3. členu ustave, ki pravi, da je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov, v kateri ima oblast ljudstvo in kjer se ljudska oblast izvaja neposredno in z volitvami. Spletna skupnost Tretji člen je orodje za izvajanje neposredne demokracije. Njeno poslanstvo je združiti in aktivirati državljane Slovenije, da bi skupaj oblikovali državo in družbo, kakršno si želimo. Da bi se zavzemali za poštenost in socialno pravičnost, varovali svojo naravo in okolje ter krepili demokracijo, je o imenu in dejavnostih organizacije povedala Renata Karba.