Kot so po seji sporočili iz urada vlade za komuniciranje, reformni program vsebuje načrtovane ukrepe, ki so skladni z omejitvami na podlagi ciljev javnofinančne konsolidacije.

Ukrepi upoštevajo tudi prioritete, sprejete v letnem pregledu rasti v letošnjem letu na ravni EU-ja, in odgovarjajo na specifična priporočila državi, ki so bila v okviru Unije sprejeta junija lani. Hkrati neposredno prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev Evropa 2020, sprejetih na ministrski ravni aprila 2010, in k dosegi zavez pakta Evro plus, so pojasnili na vladi.

V četrtek širša razprava
Konkretni ukrepi tudi po današnji seji ostajajo neznanka. Znano je le, da zadevajo reševanje javnofinančnih razmer, reševanje težav bank, privatizacijo oz. umik države iz gospodarstva ter zagon gospodarstva in reševanje prezadolženosti podjetij. O nacionalnem reformnem programu naj bi v četrtek razpravljal celoten parlamentarni vrh, koalicija in opozicija, v petek pa naj bi bil tudi na mizi članov ESS-ja.

Ukrepe naj bi dorekli do 6. maja
Koalicija naj bi ukrepe dorekla in predstavila na srečanju, ki naj bi bilo 6. maja. Reformni program bo zatem potrdila še vlada in ga predvidoma še maja skupaj s programom stabilnosti poslala v Bruselj.

Nacionalni reformni program je del cikla tesnejšega usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik ter strukturnih reform članic EU-ja, t. i. evropskega semestra.

Evropska komisija na podlagi ocene reformnega in proračunskega načrta za vsako izmed članic pripravi priporočila, o katerih nato razpravljajo tudi članice Unije. Lani je Komisija Slovenijo opozorila, da se bo morala pri reformah in urejanju javnih financ bolj potruditi.

Nacionalni reformni program je v teh časih, ko se je Slovenija znašla v vrtincu špekulacij tujih medijev in finančnih trgov, da bi utegnila biti naslednja članica evrskega območja v vrsti za mednarodno pomoč, skupaj s programom stabilnosti ključen za oblikovanje jasnega sporočila, da zmore Slovenija sama rešiti svoje nakopičene težave.