Gre za enega od največjih projektov te vlade. Minister za delo Luka Mesec, ki vodi pogajalsko skupino, je prepričan, da bo pokojninska reforma izpeljana še v času njihovega mandata, pogajanja so v polnem teku, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec.

"Zdaj smo vsebinsko pregledali vsa poglavja in zdaj prihajajo na vrsto prava pogajanja, ki bodo določila glavne parametre in kako bo pokojninski sistem v naslednjih 20 letih videti," je povedal Mesec.

Hkrati Mesec opozarja, da se nikoli več ne sme zgoditi krivica, ko so se ljudje upokojevali z odmernim odstotkom za izračun pokojninske osnove v višini malenkost nad 57 odstotki, tako da je pokojnina znašala le dobro polovico plače, ki so jo prejemali kot zavarovanci. Po reformi, ki jo pripravljajo, se bo posameznik upokojil z višjo pokojnino, kot bi se po obstoječi zakonodaji, a se bo počasneje usklajevala. Po ministrovih besedah želijo doseči, da upokojenci dobijo "človeka vreden standard in da imajo kakovostno starost".

Nasprotovanje izračunu osnove

Mladi, ki jih skrbi, ali bodo sploh dočakali pokojnino, bi si želeli biti vključeni v pogajalsko skupino. Vladnemu predlogu, da bi se obdobje za izračun pokojninske osnove podaljšalo s 24 na 40 let z izločitvijo katerih koli petih ne nujno zaporednih najslabših let, nasprotujejo. Poleg tega bi si želeli, da bi se upoštevalo delo mladih na kmetiji.

"Ti delaš celo otroštvo na kmetiji, in če nimaš tega formaliziranega s študentsko napotnico, se ti to nikjer ne pozna, ne pozna se ti pri pokojninski dobi," je povedala predsednica mladinskega sveta Eva Kotnik.

Varstveni dodatek kot pravica po vzoru Avstrije?

Upokojenci odločno nasprotujejo novemu načinu izračuna redne uskladitve pokojnin. Prav tako se zavzemajo, da bi bil varstveni dodatek pravica iz pokojninskega zavarovanja – menijo, da v tem primeru ne bi šlo za socialno pravico, saj bi bili do njega upravičeni tisti, ki imajo vsaj 15 let zavarovalne dobe. Kaj predlagajo?

"Ta dodatek bi pripadal vsakemu starejšemu, ki do nekega zneska ne dobiva pokojnine. Avstrija ima recimo mejo, tisoč dvesto evrov dobiš, če si petnajst let delal. Pri nas pa moraš po varstveni dodatek vsake tri mesece na center za socialno delo," je povedala predsednica sindikata upokojencev Frančiška Četkovič.

Kot pravi sindikalistka Četkovič, na ministrstvu temu predlogu niso naklonjeni.

Kaj glede usklajevanja predlaga vlada?

Pri usklajevanju pokojnin, kjer je zdaj v 60 odstotkih upoštevana rast plač in v 40 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin, naj bi v skladu z vladnimi izhodišči za reformo postopno vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač, dokler v letu 2033 ne bi rasti cen upoštevali v 80 odstotkih in rasti plač v 20 odstotkih.

Po zadnjih objavljenih podatkih Zpiza je prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so starostne, invalidske, družinske in vdovske, skoraj 646.000. Samo starostnih upokojencev pa je skoraj 491.400.