Na shodu, ki je potekal povsem mirno, je vrhniški župan Stojan Jakin pojasnil, da sicer s prebežniki za zdaj nimajo nobenih težav, "se pa čuti, da gre za povsem drugačno kulturo". Občane skrbi, saj sta zraven nastanitvenega centra, kjer so nameščeni prebežniki, tudi šola in vrtec s skupaj 850 otroki, je dodal. Župan od države tako zahteva premestitev na primernejšo lokacijo.

"V samem centru je šest policistov, ki nadzirajo odhode in prihode. Okoli centra se vseskozi giblje ena policijska patrulja s psom, dogajanje pa občasno nadzira tudi patrulja vrhniške policije. En policist in komunalna redarka redno nadzirata tudi pešpoti, na katerih se zadržujejo otroci," je župan opisal ukrepe za večjo varnost.

"Žice so za ovčice"
Shoda se je udeležilo tudi nekaj tistih, ki nastanitvi prebežnikov na Vrhniki ne nasprotujejo, saj so s transparentom "Žice so za ovčice" sporočali, da jih prebežniki ne motijo. Postavili so tudi stojnico, na kateri so delili čaj, na njej pa je pisalo "Čaj s Cankarjem #ZA solidarnost".

Žalostno je, da lahko nekdo nasprotuje namestitvi skupine ljudi, o kateri ne ve nič in ne predstavlja nobene varnostne grožnje, je dejal Gorazd, eden izmed udeležencev, ki so prebežnikom izrazili podporo. "Četudi so nastanjeni poleg vrtca, mislim, da ima strah v tem primeru prevelike oči," je dodal.

Center naj bo zaprtega tipa
Župana moti, da imajo na Vrhniki prebežniki možnost izhoda, zato je od države zahteval, da je center, če že mora biti na Vrhniki, zaprtega tipa. V stari vojašnici je prostor urejen za 840 ljudi, kar je po Jakinovi oceni odločno preveč, zato je od države zahteval, da je v vojašnici lahko hkrati največ 150 tujcev. "To je po mnenju policije še varnostno obvladljivo, več pa ne," je navedel.

Z vodstvom prebežniškega centra so po besedah župana dogovorjeni, da v kritičnih urah, ko so otroci na poti v vrtec in domov, prebežnikom dajejo obroke hrane, da bi se ob tistem času bolj zadrževali v centru.

Udeleženec shoda Miha je izrazil bojazen, kaj se bo zgodilo, če bo na Vrhniki nameščenih preveč prebežnikov, posebej če ne bodo imeli kaj početi in bodo prosto hodili po mestu. "Nihče ne more zagotoviti, da pri tem ne bo prišlo do kakšnega incidenta," je opozoril.
Protest v Lenartu
Glavni vzrok težav in protestov je komunikacija, je v nagovoru protestnikom opozoril lenarški župan Janez Kramberger, ki ni bil obveščen o namerah ministrstva. "Seznanjeni smo bili z izvršenimi dejstvi, kar ni prav, zlasti pri tako občutljivih temah. Če bo tu 200 ljudi, lahko pričakujemo problem, ko ga bo treba rešiti, bodo ljudje prišli na občino, sam pa nimam nobene komunikacije z odgovornimi ljudmi. Ne bom privolil v nobeno zadevo, ki bi me pritisnila ob zid," je pojasnil. Rešitev vidi v dogovoru, koliko prebežnikov bi lahko sprejela posamezna občina, podobno kot v Avstriji.

Poleg domačinov so bili na Trgu osvoboditve v Lenartu prisotni tudi protestniki iz Kidričevega, Kranja in Šenčurja. Med govori udeležencev je bilo mogoče slišati, da je projekt multikulturnosti zgrešen in da prinaša le trenja in stroške, da so prebežniki več vredni kot staroselci, da so dezerterji svojih dežel, da naj nemška kanclerka Angela Merkel odstopi, saj uničuje Nemčijo in Evropo itd.

Lenarškega shoda sta se udeležila tudi poslanca SDS-a Franc Breznik in Andrej Čuš. Breznik je dejal, da bi morali mejo zapreti že lani, vlada pa, da se skriva za prebežniško katastrofo. Vlada dela brez vednosti ljudi, v Sloveniji pa ne bi smelo biti nobenega prebežniškega centra, niti ilegalnega migranta, če bi delovala pravna država, je menil Čuš.

Brglez: "Kriva je slaba komunikacija"
V Lenartu je bil tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je pred shodom na okrogli mizi o vprašanju prebežniške krize pozval k dialogu. "Moramo najti skupne rešitve, ki bodo omogočile skupno obvladovanje migracijske krize, ljudem povedati, da zaradi beguncev niso ogroženi, vedeti pa tudi, da je Slovenija dolžna zagotoviti ustrezne postopke za tiste, ki za to zaprosijo, še zlasti pa za t. i. ranljive skupine, kot so otroci brez spremstva, kjer nimamo izbire in so mednarodne zaveze absolutno jasne," je opozoril.

"Je pa dejstvo, da država ne more kar tako uporabljati zmogljivosti, ampak se je treba z lokalnimi skupnostmi dogovoriti, kje, kako, s kakšnimi pogoji, s kakšnim varovanjem se takšne zadeve lahko razvijejo. Glede na to, da protesti že so in morda ni bilo ustrezne komunikacije pred tem, bo morala zdaj država sprožiti ta drugi del komunikacije in mislim, da bo ta uspešna," je sklenil Brglez, ki se strinja, da so strahovi ljudi upravičeni, prav tako protesti, ki jih lahko razumemo kot legitimen izraz dejstva, da vprašanju ni namenjeno dovolj pozornosti.

Lendavčane moti svobodno gibanje prebežnikov
Nastanitev prebežnikov medtem moti tudi lendavske občinske svetnike, ki se ne strinjajo s spremembo tamkajšnjega sprejemnega centra v nastanitvenega, zaradi nelagodja in zaskrbljenosti občanov pa tudi predlagajo spremembo zakonodaje, ki prebežnikom omogoča svobodno gibanje.

V dve uri dolgi razpravi so svetniki izrazili zaskrbljenost nad dejstvom, da se prebežniki iz nastanitvenega centra prosto sprehajajo po Lendavi. Sprejemni center jih ne moti, nesprejemljivo se jim zdi zgolj dejstvo, da se lahko ljudje, ki so v policijskem postopku, svobodno gibljejo.

Razmere v Lendavi so se zaostrile v sredo, ko so se prebežniki sprehajali po mestu, občani pa so zaradi tega množično klicali policijo, po gostilnah pa začeli zbirati podpise pod peticijo, v kateri so zapisali, da želijo odstranitev nastanitvenega centra v Lendavi, ker naj ne bi bil na primernem mestu. K postavitvi centra z večjimi bivalnimi kapacitetami januarja letos lokalna skupnost ni dala soglasja, občani pa o dogajanju niso bili ustrezno uradno obveščeni. Zato so zaskrbljeni, prestrašeni in se počutijo ogrožene, stopnja varnosti pa naj bi se z nastanitvijo prebežnikov še poslabšala. Nastajala naj bi tudi škoda v gospodarstvu in turizmu, so prepričani podpisniki peticije.

Incidentov s prebežniki v Sloveniji ni
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Boštjan Šefic jim je pojasnil, da v Sloveniji ni bilo še nobenega incidenta med državljani in prebežniki, da pa imamo zdaj v državi tri vrste prebežnikov, in sicer tiste, ki so v postopku za vrnitev na Hrvaško, tiste, ki bodo vrnjeni v svojo državo, in tiste, ki v EU-ju niso zaprosili za azil, vendar jih Slovenija ne more vrniti v njihovo državo.

"Policija sicer lahko v določenih primerih začasno omeji njihovo gibanje, vendar morajo biti za to izpolnjeni pogoji, torej gre za ukrep, ki je potreben zaradi varnosti oziroma kršenja javnega reda in miru, vendar pa generalne prepovedi ni in zakonske določbe moramo spoštovati," je poudaril Šefic in nadaljeval, da pripravljajo nova navodila o režimu v nastanitvenih centrih.

MNZ in policija se zavzemata za možnost omejevanja gibanja, če je to potrebno zaradi varnosti, vendar so o tem tudi drugačna mnenja, je sklenil Šefic. Direktor Policijske uprave Murska Sobota Damir Ivančić pa je pojasnil, da je bilo v Lendavi deset dni 55 tujcev, ki so jih zavrnile avstrijske oblasti, dva sta zaprosila za azil, danes pa jih je bilo še okoli 40. "Varnost v Pomurju se ni poslabšala, razmere so pod kontrolo," je ocenil Ivančič.
.

.
Za reševanje prebežniške problematike je potreben strpen dialog in iskanje skupnih rešitev, sta se strinjala Šefic in lendavski župan Anton Balažek, spravljive sklepe pa so potrdili tudi občinski svetniki. Po besedah župana v Lendavi strpno in s humanitarno gesto sprejemajo prebežnike, s predstavniki drugih občin pa želi k predsedniku vlade, da bi ga seznanil s težavami, tudi gospodarskimi, ki jih imajo zaradi nastale situacije.

Dva shoda v Ljubljani
Spomnimo, da so svoje nasprotovanje namestitvi prebežnikov v njihovo bližino do zdaj že izrazili prebivalci Kranja in Logatca, za v soboto pa sta napovedana tudi dva shoda v Ljubljani. Eden proti namestitvi prebežnikov v Samski dom na Kotnikovi, drugi pa v podporo.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.