ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v Tolminu je Milan Brglez opozoril na pomen iskanja sožitja med narodi ter preseganja ideoloških in zgodovinskih delitev.

Predsednik DZ-ja Milan Brglez je bil slavnostni govornik, slovesnosti pa se je udeležil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor. Brglez je uvodoma spomnil na misel Cirila Zlobca iz leta 1997 ob 50. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, ki je po njegovih besedah še kako aktualna danes: "Primorska s svojo svetlobo in pozitivno politično zgodovino, zlasti s svojim odporom proti fašizmu, bi lahko bila hvaležna referenčna točka za nacionalno odgovoren razmislek o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti."

Primorska je bila v naši zgodovini najpogosteje preizkušani del slovenskega nacionalnega ozemlja, je dejal Brglez, in ob tem poudaril, da te preizkušnje nikoli niso rodile sovraštva, ampak zgolj krepile upornost. Spomnil je na tolminski punt leta 1713, pa na idejo o Zedinjeni Sloveniji in upore leta 1848, ko je Simon Gregorčič v pesmi Eno drevo zapisal: "Ljuba moja je Slovenija, jaz pa Slave zvest sem sin!"

Geopolitične igrice in veliki igralci v njih za želje Primorcev niso imeli posluha, je nadaljeval. Z Londonskim sporazumom, od katerega prav letos mineva 100 let, je bila tako Primorska Italiji obljubljena, z Rapalsko pogodbo pa tudi dodeljena. "A ko so se na vas zgrinjali temni oblaki, ko je bila v cerkvah, na ulici, v uradih in celo na pokopališčih prepovedana slovenska beseda, ko se je takratna domovina do vas in Primorske obnašala dokaj brezbrižno, ste vedeli, da bo potrebno poskrbeti zase. Upornost duhá in viharji mrzlih domačij vas niso zlomili. Ne, spodbudili so vas, da ste ohranjali slovensko besedo in slovenstvo," je dejal Brglez.

V govoru se je dotaknil tudi preizkušenj druge svetovne vojne, italijanskega fašizma, pa organizacije Tigr, upornih primorskih partizanov ter končno Osimskih sporazumov, katerih štiridesetletnico praznujemo letos, s katerimi je Primorska tudi dokončno postala del slovenske domovine. V času po vojni je bila po Brglezovih besedah Primorska večkrat v "pepel odrinjena pastorka".

Simbolično vlogo po Brglezovih besedah Primorska igra tudi pri osamosvojitvi Slovenije: "Agresija na mejne prehode s strani jugoslovanske armade je bila med najhujšimi prav tu. Kdo se ne bi spomnil dogodkov v Rožni dolini, okupacije Kozine, Fernetičev in Škofij. In še in še. In če gremo še naprej, lahko rečemo, da na Primorskem ni bil samo »dan prej«, ampak tudi "poslednji dan". Prav čez Primorsko, skozi slovensko okno v svet, luko Koper, je namreč slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak jugoslovanske armade. Slovenija je šele takrat dokončno s svojimi pljuči zadihala svojo samostojnost."

Kot zgled pripadnosti slovenstvu ter preseganju slovenske notranje zgodovinske in ideološke delitve, ki bi mu morali slediti, je omenil slovenskega zamejskega pisatelja Borisa Pahorja. Govor je nato sklenil s poudarkom, da je danes izjemno potrebno iskanje sožitja in sodelovanja med narodi, da se ne bi nikoli več zgodile vojne, in predvsem zaradi tega, ker smo ljudje. Ne smemo živeti drug ob drugem, ampak drug z drugim.

Žvižganje in petje pesmi "Vstala Primorska"
Govor predsednika DZ-ja Brgleza so večkrat z glasnim žvižganjem in petjem puntarskih pesmi prekinili razposajeni Primorci. Pesem Vstala Primorska je še posebej glasno odmevala. Po ocenah organizatorjev se je v Tolminu zbralo približno 5000 ljudi, zbrane sta nagovorila tudi predstavnica Slovencev v zamejstvu Živa Gruden in tolminski župan Uroš Brežan.

Pisan kulturni program
Slovesnost ob dnevu vrnitve Primorske k domovini so pripravili Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin in Občina Tolmin. Primorske občine izmenično pripravljajo osrednje slovesnosti ob državnem prazniku, lani je to bila Izola. Spomin na uveljavitev Pariške mirovne pogodbe sicer praznujemo 15. septembra, na dan ko je leta 1947 stopila v veljavo in takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke.

Na prireditvi z naslovom Primorska puntarska je scenarist Zdravko Duša program zastavil tako, da bo prikazan zgodovinski razvoj narodne zavesti na Primorskem, od čitalnic, časa pod Italijo, narodnoosvobodilne borbe, časa po vojni, priključitev k Sloveniji ter vse do osamosvojitve in današnjih dni. Ob prizorišču so postavili številne stojnice, na katerih se bodo predstavili krajevni obrtniki, prireditev pa bodo sklenili z zabavnim programom, ki ga je pripravil Primorski val.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2006, a z izjemo, da to ni dela prost dan.