Peterle, tudi prvi predsednik slovenske vlade, je poudaril, da v glavah krščanskih demokratov zagotovo vladajo isti pogledi in koncepti, kot so veljali ob ustanovitvi Slovenskega krščansko-socialnega gibanja 10. marca 1989, ki je novembra istega leta preraslo v stranko in se preimenovalo v Slovenske krščanske demokrate (SKD).

Po mnenju Peterleta, sicer tudi dolgoletnega predsednika SKD-ja, je za politično prihodnost Slovenije zelo pomembno, da se demokrščanska opcija okrepi in "bliža se čas, ko se bo to znova pokazalo".

Veselje ob skupnem nastopu na evrovolitvah
Izrazil je tudi veselje ob "tej novi volji" NSi-ja in SLS-a, ki iščeta možnosti za sodelovanje - stranki se namreč dogovarjata o skupnem nastopu na majskih volitvah v Evropski parlament, nosilec liste pa bi bil Peterle.

"Nima smisla, da živimo od tega, kar ni šlo, ampak je prav, da iščemo poti naprej. Verjetno tudi dolgoročno nima smisla, da imamo dve stranki, ki se gibljeta blizu praga vstopa v parlament. Smiselno je, da te sile nastopajo skupaj," je povedal Peterle in dodal, da bo vse odvisno zlasti od vodstev strank, pa tudi od terena.

Na simpoziju ob obletnici, ki so se ga udeležili tako iz NSi-ja kot SLS-a, je bilo tudi sicer slišati pozive k sodelovanju.

Nekoč že združeni
Tudi za prvega predsednika Slovenske kmečke zveze Ivana Omana je nelogično, da je ta opcija razdeljena. "Prej ali slej bo na temelju demokrščanske opcije ena stranka," je spomnil na poskuse združitve te opcije že v preteklosti. Leta 2000 sta se namreč, po dolgih letih prizadevanj, združilia takratni vladni SLS in opozicijski SKD, a po nekaj mesecih sta se znova razdelila in nastal je NSi.

Takšno združevanje po Omanovih besedah zahteva čas in razumnost. Leta 2000 razumnosti ni bilo dovolj, je ocenil in hkrati izrazil prepričanje, da je na Slovenskem dovolj prostora za konservativno opcijo na krščanskodemokratskih temeljih, ki bo nekoč tudi zelo močna.

Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je zatrdila, da si v stranki prizadevajo za povezovanje sil v desni sredini, SLS pa jim je zagotovo najbolj sorodna stranka. Končne odločitve glede sodelovanja na EU-volitvah sicer še ni, a je Novakova prepričana, da je takšno sodelovanje smiselno in pomembno. "Ker pa so bile v preteklosti storjene določene napake in imajo ljudje slabe izkušnje z združevanjem strank, zdaj ne želimo govoriti o združevanju, ampak o povezovanju ob določenih projektih," je dodala.

Prvak SLS-a Franc Bogovič pa je poudaril, da je treba tako v družbi kot politiki iskati zlasti tisto, kar združuje. Nekaj izkušenj iz leta 2000 je zagotovo bolečih, je pristavil, a danes SLS in NSi govorita zlasti o tem, kaj imata skupnega in ne, kaj ju loči.