Sorodna novica Šarec: Slovensko prebivalstvo mora biti znova usposobljeno za obrambo države

Slovenija se je ob vstopu v Nato odločila za profesionalizacijo vojske in zamrznila obvezno služenje vojaškega roka, je poročala novinarka TV Slovenija Helena Ponudič.

A je zdajšnje sporočilo iz Bruslja jasno, pravi nekdanji obrambni minister in evroposlanec Matej Tonin: "Narediti moramo vse, da se primerno oborožimo, primerno tudi usposobimo naše vojske in ključ za to so poleg opreme tudi ljudje."

Trenutno je v Slovenski vojski 6154 pripadnikov stalne sestave in 1116 pripadnikov pogodbene rezerve. Lani so sklenili rekordnih 345 novih zaposlitev, a cilj 10 tisoč pripadnikov do leta 2028 ostaja.

"Če se bo na neki točki ocenilo, da ni zadostnega odziva na pozive po prostovoljnem služenju vojaškega roka, potem seveda ne bo drugega – tudi v Sloveniji –, kot da se znova uvede obvezno služenje vojaškega roka," je komentiral Tonin.

Zakon o vojaški dolžnosti sicer še vedno omogoča, da Slovenija znova uvede obvezno služenje, če bi to zahtevale varnostne razmere. A kot zatrjujejo na obrambnem ministrstvu, o tem za zdaj ne razmišljajo. Da pa imamo zmogljivosti, da bi letno usposobili vsaj pet tisoč vojaških obveznikov, če bi to bilo potrebno, zagotavljajo. Del stroke ima ob tem pomisleke. "Današnje naborne generacije so številčno bistveno manjše. Treba je zgraditi infrastrukturo, izobraziti vojaški kader, ki bo delal z naborniki," je dejala Jelena Juvan s fakultete za družbene vede.

Evroposlanec Vladimir Prebilič meni, da na evropskem parketu v zadnjih tednih vlada histerija. "Predvsem ZDA, ki ves čas opozarjajo na to, da bo tako ali drugače Nato pod vprašajem, pritiskajo na Evropo in države članice z enim samim namenom, da bi povzročile veliko paniko. Gre za tekmo gospodarstev, če ta gospodarstva obremeniš, bodisi s carinami, izdatki, potem seveda dosežeš cilj brez izstreljenega strela."

Ponovna uvedba vojaškega roka po več kot dvajsetih letih bi predvsem zahtevala politični in družbeni konsenz, pa so enotni sogovorniki.

Služenje vojaškega roka obvezno v osmih članicah EU-ja

V osmih članicah Evropske unije je služenje vojaškega roka obvezno, v naši soseščini, na primer, le v nevtralni Avstriji. Ponekod, na primer na Švedskem, kandidate in kandidatke za usposabljanje skrbno izberejo ter jim ponudijo možnost enoletnega služenja.

A zaradi Rusije, ki bo ob vojni v Ukrajini poleti v sosedi Belorusiji izvajala obsežne vojaške vaje, se strah pred konfliktom na evropski celini še stopnjuje. Na Poljskem do konca leta napovedujejo začetek usposabljanja za vse odrasle moške. Nemški konservativci, ki so zmagali na volitvah, pa se želijo vrniti k obveznim naborom.

O ponovnem premisleku o uvedbi naborniškega sistema se je v Odmevih s strokovnjakinjo za obrambni menedžment in sociologijo vojske Majo Garb pogovarjal Igor E. Bergant.

Zadnji poskus nekakšne odmrznitve naborništva v Sloveniji je bil na predlog SDS-a v državnem zboru pred natančno petimi leti. Kakšen je vaš pogled? So mednarodne razmere zdaj res tako drugačne, da bi pri nas morali razmišljati v tej smeri – kot v nekaterih drugih državah?
Mednarodne razmere so drugačne. Se je pa v preteklosti ves čas tudi opozarjalo, da je premalo ljudi, ki vstopajo v oziroma se zaposlujejo po vojskah po Evropi, ne samo v Slovenski vojski, ampak tudi v drugih državah. Države so ves čas razmišljale o alternativnih možnostih za pritegovanja kadra v vojsko. V Sloveniji smo imeli več pobud. Omenili ste eno parlamentarno. Ampak ves čas se je v medijih vrtelo vprašanje politične pobude, da bi se to mogoče uvedlo. Pomembno je pripomniti, da tudi tam, kjer se znova uvaja splošna vojaška obveznost, to ni več takšna splošna vojaška obveznost, ko je bila nekoč. Morda zato tudi pri nas razmišljamo o različnih možnostih.

Recimo, o neke vrste skandinavskem modelu, kot so imeli, recimo, prej v Nemčiji, ali pa, recimo, to, kar je na Švedskem. Torej, da država ponuja potencialnim nabornikom, da se prostovoljno odločijo za to, kar je paradoksalno: prostovoljno obvezno služenje. Kako gre to skupaj?
Po zakonu je vojaška služba obvezna, praviloma za moške. Za ženske je prostovoljna. Ampak če država na prostovoljni osnovi ali pa na podlagi neke druge rešitve, na primer loterije, ko računalnik slučajno izbere dovoljšen nabor mladih fantov, zbere dovolj vojaških obveznikov, potem ta obvezna vojaška služba za preostale ni obvezna.

Dve državi v Evropski uniji sta uvedli ta novi, recimo temu hibridni naborniški sistem po krizi v Ukrajini. Litva leta 2015 po ruskem zavzetju Krima, Latvija pozneje leta 2023 že po izbruhu popolne vojaške agresije Rusije na Ukrajino. Ali imate strokovnjakinje in strokovnjaki kakšne podatke, kako se je tam to obneslo?
Verjetno najboljši rezultat iz tega je povečanje kontingenta usposobljenih ljudi za morebitno mobilizacijo, povečanje kontingenta vojaških obveznikov v rezervi. Spomnim se recimo raziskav v Latviji, ko so bili ljudje proti ponovni uvedbi splošne vojaške obveznosti. Ko se je pa vlada odločila, da jo uvede, je pa nenadoma država dobila podporo. Pri Litvi prehod nazaj ni bil takšna težava. Litva se je leta 2008 odločila za uvedbo poklicne vojske in je šla takoj nazaj. Verjetno so že ves čas razmišljali, da mogoče sploh ni bilo dobro, da so uvedli poklicno vojsko.

Seveda obstajajo tudi drugačne, hibridne rešitve. Sodeč po prispevku, zavedanje te nevarnosti v Sloveniji ni tako zelo prisotno, saj smo daleč od Rusije, obkroženi z državami, ki naj nam ne bi nič hotele. Na eni strani imamo sicer tudi očitke, da naj bi bilo to vzbujanje histerije. Ampak ali je mogoče, da v Sloveniji podcenjujemo te nevarnosti? Smo zaledna država, ampak tudi v zalednih državah se lahko dogajajo napadi, sploh v hibridnem vojskovanju.
Za svojo varnost mora vsaka država najprej poskrbeti sama. Tudi če smo v zavezništvu, smo dolžni pomagati, če slučajno pride do vojne v neki drugi državi, ki je bolj ogrožena, kot je trenutno Slovenija.

In verjetno tudi v nekem novem evropskem zavezništvu, tudi če Nata v bistvu ne bi bilo več, bi bilo zelo podobno.
Tudi. Saj je imela tudi nekoč Evropska unija podobno zavezništvo, ki se je potem preoblikovalo. To je bila zahodnoevropska unija, Evropa pa je v bistvu prevzela ta dežnik Nata.