Pred volilnim molkom, ki začne veljati ob polnoči, so na TV Slovenija po predstavitvi strokovnih mnenj pripravili še oddajo, v kateri so svoja stališča predstavili organizatorji kampanje.
Malo delo: spremembe bodo, kaj pa nadzor?
Borut Cink iz LDS-a je prepričan, da je trenutna situacija v Sloveniji takšna, da "mladi od študentskega dela nimajo nič". Malo delo ne bo ničesar omejilo, saj že zdaj večina mladih zasluži manj kot 6.000 evrov, kot je zgornja meja v zakonu, je še dejal.
Predstavnik SDS-a Andrej Čuš meni, da bi se veliko težav, ki jih ta zakon rešuje, lahko lotili na drugačen način. "Menimo, da študent z 2.500 evri neto na letni ravni ne more preživeti," še pravi Čuš, ki je prepričan, da se bodo tudi zato mladi težje osamosvojili in se bodo spet zatekali v "penzion mama".
Vlado Čuš iz Zelenih Slovenije je prepričan, da snovalci zakona niso ponudili nobenih izračunov, kaj ta zakon prinaša, "kar je seveda narobe". V stranki po njegovem ugotavljajo, "da Slovenija pogreša en jasen koncept, kaj želimo z državo storiti, in posledica tega je tudi ta nedorečen zakon."
Golobič: Problem ni malo delo, ampak premalo dela za vse
Predsednik stranke Zares Gregor Golobič se je najprej vprašal: "Ali je problem Slovenije malo delo ali kaj drugega?" "Problem, to vedo vsi brezposelni, tisti, ki s strahom čakajo, kdaj bodo izgubili službe, študenti, ni malo delo, ampak je premalo dela za vse," si je odgovoril in dodal, da zakon o malem delu omogoča več dela za vse.
Vlado Dimovski iz stranke Slovenska unija je prepričan, da je napačno "že to, da tukaj stojimo in govorimo o malem delu in referendumu", ker bi, meni, vlada morala ta zakon socialnopartnersko uskladiti, pa ga ni. "Vlada gre s tem zakonom v popolnoma napačno smer," je še dejal in dodal, da nikomur ne želi, da bi kdaj postal mali delavec.
Franca: V 90 odstotkih je zakon slab
Olga Franca iz SLS-a je opozorila, da zakon o malem delu "prinaša zelo nizko dodano vrednost" in dodala, da je "v 90 odstotkih ta zakon slab". Izpostavila je, da tri skupine popolnoma različnih kategorij postavlja na skupni imenovalec. Ob tem Franca verjame, da bi se moralo študentom omogočiti neomejeno delo, saj bodo le tako lahko preživeli v teh težkih časih.
Gašper Kokot iz Združenja za odgovorno prihodnost vseh generacij meni, da je zakon dober, saj "prinaša jasne omejitve za vse delodajalce, koliko lahko kdo dela". Študentsko delo ne sme biti način nižanja stroškov dela, je še dejal in dodal, da verjame, da bo z novim zakonom bolje.
Predstavnik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl verjame, da "malo delo pomeni nič pravic in zelo majhno plačilo". Mali delavec ne bo imel pravice do regresa, malice, plačanih stoškov prevoza, plačanega dopusta. Za ženske to pomeni, da ne bodo imele niti pravice do porodniškega dopusta, je med drugim dejal in dodal, da malo delo "odnaša pravice delavcev".
Igor Jurišič iz Popotniškega združenja Slovenije pa je prepričan, da številke govorijo svoje in med drugim izpostavil, da bo mali delavec v pokojninsko blagajno plačeval le devet odstotkov in ne 24. Če bi plačevala samo tretjina od 900.000 delavcev, to pomeni velik padec zneska, ki ga dobi pokojninska blagajna, je dejal.
"Urejamo nekaj, kar se je 15 let pometalo pod preprogo"
Poslanec SD-ja Dejan Levanič je zbrane opomnil, da bodo mladi z zakonom o novem delu dobili še 10.000 novih štipendij. Možnost malega dela pa po njegovem mladim prinaša delovne izkušnje, upoštevala se jim bo pokojninska doba, več možnosti za diplomante. "Urejamo nekaj, kar se je 15 let pometalo pod preprogo," je še dodal.
Darko Krajnc iz Stranke mladih Slovenije - Zeleni Evrope izpostavlja, da zakon prinaša več revščine in "uvaja več revnih delavcev". "Tisti, ki bo delal v sistemu malega dela, bi moral delati 180 let, da bi zapolnil 40 let delovne dobe," je opozoril.
Sanja Leban iz organizacije Študentski tolar je opozorila, da se položaj študentov iz leta v leto zmanjšuje. "In ti mladi na svoj način s študentskim delom rešujejo svoj položaj in položaj svojih strašev," je prepričana. Ob tem dodaja še, da malo delo ne popravlja tistega, "kar se študentskemu delu na tej točki očita."
"Tudi starejši se želijo aktivno starati"
"V Zvezi društev upokojencev Slovenije menimo, da je zakon dober. Staramo se in želimo se aktivno starati - svoje izkušnje in znanje želimo na trgu prodati na legalen način, brez črne sive in nevem kakšne ekonomije," pa je dejal Mirko Miklavčič.
Predstavnik Študentske organizacije Slovenije Žiga Schmidt je prepričan, da zakon o malem delu poskuša združiti tri zelo različne kategorije in s tem študente sili, da študirajo dlje, upokojence, ki so si svojo pokojnino zaslužili, sili, da delajo, brezposelne, ki si želijo veliko delati, pa sili, da delajo malo. "Vsak, ki je mali delavec, bo ostal brez socialnih pravic," verjame.
Žiga Šorli, predstavnik Krščanskih socialistov Slovenije je prepričan, da bo za študente in dijake "to delo previsoko obdavčeno, za delavce pa prenizko". "In tako malo delo ne bo konkurenčno," dodaja.
Minister za delo, družino in socialne zadeve, Ivan Svetlik, je naštel razloge, zakaj naj ljudje glasujejo za, in med drugim omenil: "Če ljudje soglašajo, da se sredstva iz dela študentov namenijo za štipendije namesto lastnikom študentskih servisov, naj glasujejo za." Za naj po njegovem glasujejo tudi tisti, ki menijo, da lahko tudi upokojenci in brezposelni "kdaj kaj zaslužijo za zraven".
"Večji bodo stroški dela, več bo administracije"
Matej Tonin iz NSi-ja izpostavlja, da se bodo s sprejetjem zakona o malem delu povečali stroški dela, "povečala se bo admistracija". "Vlada na ta način ironično odgovarja na stvari, za katere pravi, da so problematične," je prepričan in dodaja, da zakon ne odgovarja aktualnim izzivom časa.
Ladislav Troha, predstavnik Osveščenih prebivalcev Slovenije, meni, da je čas, "da bi se nehali sprenevedati" Dodaja, da zakonu nasprotuje iz načelnih in vsebinskih razlogov, in pojasnjuje, da "vlada, ki jo podpira samo 20 odstotkov priviligirancev, nima več kaj predlagati".
"Starejši si želijo delati in se na ta način počutiti koristne"
Mestna zveza upokojencev Ljubljane, ki jo v oddaji predstavlja Anka Tominšek, pa zakona ne podpira le zato, ker si člani želijo delati še po 40 letih delovne dobe, ampak tudi zato, "ker v tej družbi velja načelo dostojnega in aktivnega staranja". Prepričana je, da si tudi starejši želijo delati in se na ta način počutiti koristne.
Prestavnik zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je prepričan, da zakon o malem delu pomeni "avtocesto v revščino in socialno izključenost, pomeni napad na pravice delavcev in kolektivno pogodbo". Po njegovem mnenju je zakon le legalizacija dela na črno, ki ga ta država ni bila sposobna preprečiti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje