Nove pristojnosti, ki jih bo imel novi zagovornik načela enakosti, so korak naprej, ni pa to revolucija – s temi besedami je dr. Kogovšek Šalamon na kratko povzela spremembe Zakona o varstvu pred diskriminacijo in novo osebo, ki bo postala zagovornik načela enakosti. Kandidat je dolgoletni aktivist za človekove pravice Miha Lobnik.

Dr. Neža Kogovšek Šalamon je diplomirala na Pravni Fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot štipendistka sklada Ron Brown je magistrirala na univerzi Notre Dame (ZDA) na področju mednarodnega prava človekovih pravic. Doktorirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani z disertacijo o ustavnih, mednarodnopravnih in primerjalnih vidikih izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Delala je na Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij in v mednarodni nevladni organizaciji Human Rights Watch v New Yorku. Na mestu direktorice Mirovnega inštituta je štiri leta. Je članica Evropske mreže pravnih strokovnjakov za nediskriminacijo, Evropske mreže pravnikov na področju migracijskega prava (MigNet), Evropske komisije za pravo spolne usmerjenosti (ECSOL) in Akademske mreže Odysseus, ki združuje pravne eksperte za področje azila in migracij. Od leta 2011 je kot predstavnica javnosti tudi članica Novinarskega častnega razsodišča.

Na koga se lahko ljudje, ki mislijo, da so diskriminirani na podlagi narodne pripadnosti, obrnejo in kaj lahko po novem pričakujejo?

Bistvena novost je, da ta organ ne bo več samo ena oseba, torej en državni uslužbenec na ministrstvu, ampak bo to postal samostojni organ, ki ima nekoliko več pristojnosti, in na ta samostojen organ bo mogoče podati prijavo, torej pobudo, ki jo bodo podali tisti ljudje, ki menijo, da so bili diskriminirani zaradi kakšne osebne okoliščine.

Ključno je poudariti, da ni vsaka krivica, ki se človeku zgodi, diskriminacija, torej najprej bo moral ta organ z novimi pooblastili presoditi vsako pobudo tudi v tem smislu, ali gre za diskriminacijo, in potem, če bo ugotovil, da bi lahko šlo za diskriminacijo, bo lahko izvedel inšpekcijski postopek. To je nekaj novega.
Kje so še spremembe?
Pred tem je bil postopek zelo neformalen, ni bilo nobenih pravil, kakšni roki so postavljeni, kaj je treba ugotoviti, kdaj mora nazadnje domnevni kršitelj odgovoriti na pobudo, zdaj pa so roki postavljeni, postopek bo bolj formaliziran, kar je lahko tudi ovira, hkrati pa je to lahko tudi neka prednost.

Domnevni kršitelj bo torej moral sodelovati, moral bo odgovoriti na pobudo, moral bo omogočati sogovorniku, da pogleda dokumentacijo, moral bo dati podatke, na primer o tem, kako so določeni postopki potekali – če denimo govorimo o zaposlitvi – kako je to potekalo, kako je bil kandidat izbran, kaj je prevladalo, zakaj je bil izbran. Skratka, domnevni kršitelj bo moral tudi dokazati, da morda ni diskriminiral, torej postopek bo še vedno potekal na ta način. Pobudnik bo rekel, to so moji dokazi, to je način, na katerega se je zadeva zgodila. Domnevni kršitelj pa bo moral pokazati, da je ravnal v skladu z zakonom. Torej postopek s pobudo bo še vedno potekal podobno kot prej, samo da bo zdaj zelo formaliziran in močnejši.

Bo novi zagovornik neke vrste posrednik med žrtvami diskriminacije in že obstoječimi inšpekcijami? Sam ne bo mogel kaznovati kršiteljev …
Točno na tej točki se postopek ne bo bistveno spremenil – v primerjavi s prejšnjo zakonodajo, so pa inšpektorati še vedno tisti, ki lahko izvedejo prekrškovni postopek in tudi izrečejo globo. Medtem pa bo zagovornik izpeljal postopek pred tem, inšpekcijski postopek, kar pomeni, da bo ugotavljal dejstva, zbiral dokaze, in če bo ugotovil diskriminacijo, bo kvečjemu lahko zahteval odpravo kršitve, ne bo pa mogel izreči globe. Če kršitev ne bo odpravljena, bo zadevo lahko predal pristojni inšpekciji – delovni, socialni, zdravstveni, šolski, stanovanjski, tržni in tako naprej – in inšpekcija je tista, ki bo lahko izrekla globo, torej kazen, denarno kazen recimo, za diskriminacijo, ki se je zgodila.
Predvidene globe za fizične osebe so od 500 do 5.000, za pravne pa od 3.000 do 20.000 evrov. Kako je s kaznovanjem kršiteljev oziroma izrekanjem glob?
Ta razpon je zanimiv, ampak treba je vedeti, da se je zgodila pravniška zanka, vedno ko so globe določene v razponu tako kot tukaj, mora zakon, ki to globo določa, izrecno dovoliti inšpekciji, da izreče tudi višjo globo od najnižje – torej, da izreka globe v tem razponu. In zato, ker tega ta zakon ni storil, bodo vse globe ostale na minimumu, kar je po mojem mnenju velika pomanjkljivost tega zakona.

Zakaj je postopek ostal tako zapleten? Bi lahko zagovorniku dodelili več pooblastil – kot jih ima informacijski pooblaščenec?
To je vprašanje politične volje. Vemo, da se zakoni sprejemajo v parlamentu. Treba je ugotoviti, kakšno soglasje je mogoče doseči. Treba se je zavedati, da ta zakon, ki smo ga dobili, ni revolucionaren. Gre za nekaj korakov naprej v primerjavi s starim zakonom, ki je to urejal. Kot vidimo, je to samostojen organ, zdaj je več zaposlenih, prej je bila ena oseba. Postopek bo malo močnejši, tudi neke dodatne pristojnosti je zagovornik dobil, ampak to bo še vedno na neki način brezzobi tiger. Še vedno bo potreboval druge organe, da bo lahko resnično učinkovito nastopal proti diskriminaciji, in očitno politika tu ni zbrala dovolj volje, da bi mu podelila nekoliko več pooblastil po zgledu recimo informacijskega pooblaščenca.
Kdo bo sankcioniral sovražni govor? Inšpektorja za to področje ne bomo imeli …
To je konkreten primer, ki pokaže: če ni nekega inšpekcijskega organa, ki bi bil pristojen za to področje, tudi zagovornik ne bo mogel veliko narediti, razen tega, kar sem že rekla, da bo zahteval odpravo kršitve, preprečevanje takšne kršitve v prihodnje. Če ne bo inšpekcijskega organa, ki bo kaj takega tudi kaznoval, bodo nekateri primeri ravno zaradi tega, ker zagovornik ostaja brezzobi tiger, morda ostali nekaznovani.

Črna gora zaposluje 20 ljudi, ki imajo na voljo pol milijona evrov; Srbija ima 14 zaposlenih in 850 tisoč evrov proračuna. Kje je Slovenija v primerjavi s tujino, ko gre za sredstva za boj proti diskriminaciji?
Če se primerjamo z državami članicami EU-ja, vidimo, da Slovenija s svojimi prihodnjimi štirimi zaposlenimi ostaja na repu. Že prej smo bili na repu, ker manj kot ene osebe ne moreš imeti, razen če nimaš nikogar. Tudi zdaj s štirimi bomo še vedno na repu. Vidi se, da je naša pot izjemno počasna, tako da jaz predvidevam, da bo ena izmed nalog tega novega zagovornika, da bo poskušal ta organ v nekem doglednem času malce okrepiti. Vsako leto oziroma vsaki dve leti se sprejema proračun. Tam je možno pogledati, ali je mogoče dodati še kakšno novo osebo in počasi iz tega narediti konkretno skupino, ki bo sestavljena iz pravnikov, ki bodo obravnavali konkretne primere, zastopali ljudi na sodiščih, intervenirali v sodnih postopkih na strani žrtve diskriminacije, vlagali pobude za presojo ustavnosti, dodati ljudi, ki bi se ukvarjali s preventivo, z raziskavami na terenu, s pripravo poročil, ker to je tisto, kar novi zagovornik izrecno dobiva - ta pooblastila oziroma te nove naloge so močnejše, kot so bile prej, in tu bo lahko veliko naredil.
Torej ne samo s konkretnimi primeri, ampak tudi, kot je dejal recimo sedanji zagovornik, nekateri primeri diskriminacije sploh ne pridejo do njega in tam bo lahko novi zagovornik zdaj po novem sistemu sam presodil, kateri so ti primeri, katere so te problematične točke v naši družbi in sam izvedel raziskave, pripravil poročila in s tem opozarjal na določene probleme, ki prek pobud ne bodo vidni.

In spodbudil ljudi, da prijavljajo diskriminacijo …
Tako je, spodbudil ljudi in hkrati delal s politiko, da bo naslavljala te sistemske težave, ki so zelo velike.