Zavržena hrana je eden ključnih trajnostnih izzivov ne samo pri nas, ampak v celotni Evropski uniji, kjer skupno v enem letu zavržemo več kot 58 milijonov ton hrane, ob tem pa si več kot 37 milijonov Evropejcev vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. Slovenci se sicer lahko pohvalimo, da izmed članic EU-ja zavržemo najmanj hrane na prebivalca – 68 kilogramov. Največ zavržene hrane, slabih 53 odstotkov, tudi pri nas nastane v gospodinjstvih, ki so v letu 2023 zavrgla 43,7 odstotka celokupne količine odpadne hrane, leto prej pa 46,6 odstotka. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da zaradi padajočega trenda aktivno uresničuje strategijo za manj odpadne hrane. "Med ključnimi aktivnostmi je celovita komunikacija in motivacija slovenskih gospodinjstev ter vseh drugih partnerjev v verigi preskrbe s hrano, od kmetovalcev do predelovalcev, trgovcev, gostincev in javnih zavodov, kako lahko skupaj manj zavržemo ter bolj spoštujemo hrano in planet," so zapisali.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je letos aktivnosti ob mednarodnem dnevu podkrepilo z videozgodbo o letnem bojnem načrtu slovenske družine za zmanjševanje odpadne hrane. Zgodbo o letnem bojnem načrtu razširjene slovenske družine za zmanjševanje odpadne hrane je ministrstvo predstavilo na ekološkem dnevu Evropske unije, E´ko dobro, kjer so razmišljali o tem, kako lahko zavržemo manj in s tem pomagamo planetu, skupnosti in družinskemu proračunu. "Z videozgodbo Spoštuj hrano, spoštuj planet – zavrzi manj želimo brez moraliziranja in na simpatičen način jasno pokazati, kako lahko preprosto zavržemo manj, ostanke pa z nekaj domišljije predelamo v čisto nove jedi. Posameznike in gospodinjstva želimo spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju s hrano in zmanjšanju količin odpadne hrane, pri čemer smo z glasbo in zgodbo načrtno nagovorili mlajše generacije, ki igrajo ključno vlogo pri spreminjanju potrošniških navad," je poudarila predstavnica Direktorata za hrano in ribištvo Tadeja Kvas Majer.

V kmetijstvu krepko najmanj zavržene hrane

Po podatkih Eurostata slovenskim gospodinjstvom pri zavrženi hrani sledijo gostinske storitve s slabimi 28 odstotki zavržene hrane, distribucija z 10,1 odstotka in proizvodnja z 9,37 odstotka, medtem ko se v primarni proizvodnji, kot je kmetijstvo, zavrže zanemarljivo majhna količina hrane (0,05 odstotka).

"Količino zavržene hrane lahko zmanjšamo že z nekaj ustvarjalnosti, na primer tako, da ostanke obrokov spremenimo v okusne jedi, s čimer ne le zmanjšamo odpadke, ampak hkrati prihranimo denar. Pomaga tudi načrtovanje obrokov vnaprej in nakupovanje zgolj tistih živil, ki jih resnično potrebujemo, ter pravilno shranjevanje hrane, da ohranimo njeno svežino," so opozorili pri Evropski agenciji za varnost hrane, ki v Sloveniji že tretje leto zapored izvaja kampanjo #Safe2Eat, s katero opozarja tudi na tveganja, ki jih živilski odpadki predstavljajo za varnost hrane v Evropi. Ta v 18 državah Evropske unije ozavešča o različnih temah, ki so ključne za zagotavljanje varnosti in kakovosti živil.

"Predlog na ravni EU-ja je znižati količino odpadne hrane na prebivalca v trgovini na drobno, obratih prehrane in gospodinjstvih za 30 odstotkov do leta 2030 ter za 10 odstotkov v predelavi in proizvodnji," je poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in dodala, da je za dosego rezultatov pomembna vključenost celotne verige od kmetov ter proizvajalcev in predelovalcev do javnih zavodov, trgovcev, gostincev in predvsem potrošnikov.

Številne restavracije želijo zmanjšati količino odpadne hrane

Ministrstvo se sicer že več let aktivno ukvarja z zmanjšanjem odpadne hrane. Tadeja Kvas Majer je še poudarila, da je bil pomemben korak k temu cilju narejen leta 2021: "Zavzemamo se, da bi si celotna veriga preskrbe s hrano prizadevala za manj izgub hrane in odpadne hrane. Zato smo leta 2021 skupaj z vsemi deležniki v verigi preskrbe s hrano pripravili strategijo in akcijski načrt, ki z različnimi ukrepi spodbujata vse deležnike v celotni verigi k manj izgubam hrane in odpadne hrane."

Prav posebne akcije z imenom Restavracije, ne meč’te hrane stran pa so se ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani lotili Ekologi brez meja. V ospredje so postavili slovenske restavracije, s katerimi želijo zmanjšati količine odpadne hrane, zasledovati trajnostne nabavne politike ter razširiti ponudbo lokalnih, sezonskih in rastlinskih obrokov. K sodelovanju so povabili restavracije, ki se pri trajnostni gostinski ponudbi spoprijemajo z različnimi izzivi. Z njimi bodo merili in testirali ukrepe za doseganje ciljev, vključno s tehtanjem zavržkov pred in po uvedbi ukrepov. Z namenom popisa in prenosa najboljših praks so se projektu že priključile nekatere vidnejše trajnostne gonilne sile, med njimi Hiša Linhart, Gostilna Repovž, Posestvo Monstera in drugi. V pripravo ukrepov in prenos znanj bodo vključeni tudi dijaki in študentje gostinsko-turističnih smeri.