Izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je ocenil, da izhodišča reforme, predstavljena v javnosti, niso drugačna od zakona o malem delu, ki je bil zavrnjen na referendumu. Ob tem je spomnil tudi na nasprotovanje zakona od tedaj največje opozicijske, danes pa največje koalicijske stranke SDS.

Poslanec SDS-a Marijan Pojbič je konec leta 2010 menil, da je zakon eden najslabših v zadnjem času, saj da prinaša večjo bedo in revščino. Poslanec je bil kritičen tudi, ker zakon ni imel podpore socialnih partnerjev in drugih skupin, so pojasnili v ZSSS-ju.

Ti argumenti po Zorkovih beseda še vedno veljajo. Poudaril je, da malo delo vodi v revščino, socialno izključenost, uničevanje dostojanstva delavcev in dokončno uničenje socialne države. "Malo delo ubija in pomeni pogreb pogodb o zaposlitvi," je zatrdil. V ZSSS-ju sicer ne nasprotujejo temu, da bi malo delo opravljali upokojenci, skrbi pa jih za brezposelne in mlade.
Vizjak: Ne obujamo ideje malega dela
Minister za delo Andrej Vizjak je očitke ZSSS-ja, da obuja idejo malega dela, zavrnil. Po njegovih besedah obstajata dve temeljni razliki s padlim zakonom o malem delu, ki ga je pripravil njegov predhodnik Ivan Svetlik.

"Prva razlika je ta, da je začasno in občasno delo, kot ga predlagamo, možno opravljati zgolj s posredovanjem zavoda za zaposlovanje. To je izjemno pomembna varovalka, kajti zavod ima pregled nad delodajalci, ve, koliko delodajalci zaposlujejo, kateri delodajalci so tisti, pri katerih res obstaja takšno začasno in občasno delo, kjer to ni substitut za resno zaposlitev," je povedal.

Kot drugo razliko je izpostavil "bistveno" krčenje dovoljenih ur opravljenega malega dela, kar naj bi pomenilo, da bi bilo to delo res izjema. Vizjak je povedal še, da bi začasna in občasna dela za brezposelne pomenila stik z delodajalci.
Predlagajo zgledovanje po Francozih
Do malega dela je kritična tudi sekretarka sindikata Mladi plus pri ZSSS-ju Dalia Cerovšek. Ob tem se je zavzela za plačana pripravništva, začetek postopka pripravljanja strategije o zaposlovanju mladih in vključitev njihovih predstavnikov vanj ter premislek o francoskem modelu.
V njem delodajalec zaposli mladega, starega do 30 let, starejšega delavca pa ne odpusti, temveč izkoristi kot učitelja mlademu. Država delodajalcu v zameno za to za pet let oprosti plačevanje prispevkov.