Ta trditev morda zveni preostro, vendar pa je dovolj preučiti predlog nacionalnega programa gradnje avtocest v Sloveniji od leta 2003 do leta 2013, ki ga je pred dobrim mesecem dni predstavila slovenska vlada. Slovenija bo namreč šele leta 2013 dogradila nekatere dele avtocest, ki so ključnega pomena za povezavo Hrvaške z Avstrijo in Italijo. Časnik navaja avtocesto do Ptuja in odsek od Kopra do Trsta.

Novi list: Rupel popušča zaradi Bruslja
"Ne bi rekel, da smo s Hrvaško v krizi", po eni strani pravi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je pred tem napovedal, da bo Hrvaški delal težave v evropskih povezavah. Zdaj pa pravi, da imata državi normalne odnose in da bo lahko ob dobri volji obeh strani v nekaj dneh vse mimo. Ne gre za dobro voljo, Ruplovo popuščanje je mogoče povezati z negativnim odgovorom Bruslja na prošnjo, naj Ljubljano podpre proti Hrvaški, piše reški Novi list. Tudi na hrvaški strani bo treba umiriti žogo, saj je suverenost v današnjem povezanem svetu pogojna kategorija, še piše časnik.

Vjesnik: Od agresije do parodije
Iz Slovenije še naprej prihajajo vse bolj neverjetne izjave, od tistih običajno agresivnih do tistih, ki so že na robu parodije, piše hrvaški Vjesnik. Kaj reči na primer na Ruplove trditve, da z razglasitvijo EEZ-ja Hrvaška želi demonstrirati, da je na enem področju močnejša od Slovenije, se sprašuje Vjesnik. Če je, kot trdita Rupel in Janša, Tudjman leta 1991 priznal Sloveniji stik z odprtim morjem, čemu potem memorandum o Piranskem zalivu, ki ga je leta 1993 sprejel slovenski parlament, s katerim to, kar so domnevno že imeli, v bistvu šele zahtevajo, še razmišlja časnik.

Weiss: Presenečen sem nad slovensko trdoto
"Priznati moram, da sem v najnovejšem sporu med Zagrebom in Ljubljano presenečen nad asimetrično trdoto in atmosferskim pritiskom Slovenije na Hrvaško." To je za splitsko Slobodno Dalmacijo dejal nemški veleposlanik na Hrvaškem Gebhardt Weiss. Gre za vprašanja, kjer gre za to, da se na način, usmerjen v prihodnost, rešujejo vprašanja varstva morskih dobrin in ekologije. Kolikor sem seznanjen z uradnimi stališči hrvaških oblasti, mislim, da gre za legitimen pristop in da želijo v dialogu s sosednjimi državami poiskati tvorno rešitev, je po pisanju časnika še dodal veleposlanik.