Na začetku septembra je Budimpešta s čadskimi zastavami na ulicah in rdečo preprogo pričakala novega čadskega predsednika Mahamata Debyja, ki je madžarsko prestolnico obiskal, da s premierjem Viktorjem Orbanom zapečati odločitev o strateškem sodelovanju med državama. Med podpisanimi sporazumi na področju obrambe, gospodarstva in izobraževanja je najpomembnejši dogovor o varnostnem sodelovanju. S sklenitvijo tega dogovora je madžarska vlada tudi uradno potrdila vojaško misijo v Čadu, kamor bo odšlo 200 madžarskih vojakov, ki bodo peti največji afriški državi "zagotavljali svetovanje, podporo in mentorstvo" ter "varovali madžarske državljane in madžarske nacionalne interese".

Kot glavno nalogo vojaške misije Madžarska poudarja boj proti terorizmu in nezakonitim migracijam. "Čad je ključna država v boju proti nezakonitim migracijam v Afriki. Migracij iz Afrike v Evropo ni mogoče ustaviti brez držav Sahela. Zato Madžarska gradi partnerstvo s Čadom," je pred obiskom Debyja zapisal Orban na družbenih omrežjih.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je na novinarski konferenci ob "zgodovinskem" obisku čadskega predsednika in objavi podpisanih sporazumov dejal, da bo sklenjeno partnerstvo okrepilo vlogo Čada pri stabilizaciji Sahela. "Dobro se zavedamo pomena stabilizacijske vloge, ki jo ima Čad v tej kritični regiji Afrike, zato tudi kot država, ki predseduje Evropski uniji, sodelujemo pri razvoju sodelovanja med Evropsko unijo in Sahelom, pa tudi pri zaustavljanju nezakonitih migracij," je razložil.

Partnerski sporazum med drugim predvideva še med 150 in 200 milijoni evrov, ki jih bo Madžarska namenila za spodbujanje kmetijstva, pridelave hrane, oskrbe z vodo in digitalizacije v Čadu, pri čemer si bo Budimpešta prizadevala še za sprostitev 14 milijonov evrov iz Evropskega mirovnega instrumenta za čadske oborožene sile. Poleg tega bo Madžarska v skladu z dogovorom omogočila 25 štipendij letno za čadske študente in diplomatsko misijo v N'Djameni povišala na raven veleposlaništva.

Senegalska varnostna strokovnjakinja za področje frankofonske Afrike pri mednarodnem svetovalnem podjetju Control Risk Beverly Ochieng je v pogovoru za MMC povedala, da je bil obisk Debyja na Madžarskem ključen za legitimnost napotitve madžarskih vojakov in uradno madžarsko podporo Čadu.

Pogovori o madžarski vojaški misiji v Afriki potekajo že vsaj od novembra leta 2023, ko je odločitev nepričakovano potrdil madžarski parlament, in septembrski obisk Debyja v Budimpešti je bil po besedah Ochieng le formalizacija sporazuma, tako da se lahko prihod madžarskih vojakov pričakuje v naslednjih tednih ali mesecih. "Mogoče bodo počakali, da napotitev potrdi še čadski parlament, ki bo izvoljen na decembrskih volitvah, kjer pa se pričakuje, da bo to le formalnost. Je pa bilo srečanje Debyja in Orbana ključno za legitimnost napotitve in uradno madžarsko podporo Čadu," pojasnjuje poznavalka Sahela in geopolitičnega merjenja moči na afriški celini.

Vojaška sredstva ne odpravljajo vzroka migracij

Glede spopadanja z nezakonitimi migracijami, ki so glavna skrb Orbana in poglavitni razlog madžarskega prihoda v Afriko, je Ochieng dejala, da je zelo težko z vojaškimi sredstvi odpravljati temeljne razloge za migracijo, od brezposelnosti, marginalizacije in napetosti med skupnostmi do pomanjkanja ekonomskih in socialnih možnosti. "Veliko tega je v Čadu in državah v regiji povezano s slabim vladanjem in konflikti, zdaj pa k temu prispevajo tudi podnebne spremembe."

Ochieng pričakuje, da bo mogoče sledila še neka vrsta sporazuma o zakonitih migracijah, kot ga je na primer Tunizija sklenila z Italijo in Kenija z Nemčijo, a samo z vojaškimi načini je dejansko zelo težko fizično zaustaviti migracije. Če jim bo uspelo vzpostaviti gospodarsko sodelovanje z Madžarsko, bi to lahko mogoče izboljšalo ekonomske možnosti za ljudi, vendar opozarja, da je to resnično dolgotrajen proces, zlasti za državo, kot je Čad. Tukaj ni hitrega uspeha, saj gre za desetletja trajajoče probleme, ki so postali kronični, dodaja.

Kot poudarja sogovornica, smo na primeru francoskih sil v Sahelu že videli pozive k dodajanju socialne komponente v vojaško sodelovanje, ko vojaki pomagajo pri vzpostavljanju socialnih programov, ki vključujejo lokalno prebivalstvo. Pri tem so se najbolje odrezale sile Združenih narodov, ki so zagnale projekte in v njih omogočile zaposlovanje domačinov ter podpirale krepitev vloge žensk in mladih. "Trenutno ne poznamo vseh podrobnosti sporazuma med Madžarsko in Čadom, a lahko bi vključili tudi ta socialni dejavnik, kar pa je naloga obeh držav," je dejala.

Dolgoletna prisotnost oboroženih skupin

K zelo visoki stopnji razseljevanja prebivalstva prispeva razširjenost delovanja oboroženih skupin, pa tudi vojna v sosednjem Sudanu, ki je povzročila prihod še večjega števila beguncev, kar pomeni velik pritisk na humanitarno oskrbo. Obe državi sta navedli, da bodo madžarski vojaki zadolženi za podporo določenim operacijam in bodo pomagali pri urjenju čadske vojske za boj proti varnostni grožnji, ki jo predstavljajo različne uporniške in oborožene skupine.

Sorodna novica Leto dni vojne v Sudanu: Od boja za oblast do mednarodnih razsežnosti konflikta

Čad ima zelo dolgo zgodovino uporov in prisotnosti različnih oboroženih skupin, ki se že desetletja bojujejo proti osrednjim oblastem v N’Djameni, od katerih nekatere delujejo na severu ob meji z Libijo in druge na jugu ob meji s Srednjeafriško republiko,

Najmočnejša protivladna uporniška skupina je Fronta za spremembe in soglasje (FACT), ki je največji uspeh dosegla leta 2021, ko je skupaj z zavezniškimi skupinami prodrla do bližine prestolnice, a jih je nato vojski uspelo potisniti nazaj. FACT ima še vedno velik politični vpliv, zato se je Debyjeva vlada v obdobju tranzicije odločila za pogovore s posameznimi njihovimi predstavniki, od katerih so nekateri prestopili na vladno stran, drugi pa oblastem še vedno nasprotujejo. A njihova vojaška moč je močno načeta zaradi uspešnih operacij vladnih sil, opozarja Ochieng.

Predvsem v pokrajini Lac na območju Čadskega jezera ob meji z Nigerijo, Nigrom in Kamerunom so dejavni pripadniki oboroženih skupin, kot sta Boko Haram in zahodnoafriška veja Islamske države. Na tem območju se države vsaka zase in skupaj že od 90. let prejšnjega stoletja borijo proti različnim upornikom, ki so jih v novem tisočletju nadomestile islamistične in ekstremistične skupine.

Toda čadska vojska je, kot poudari Ochieng, zelo aktivna v boju proti tem skupinam in zoperstavljanju njihovemu delovanju, ki ji ga je uspelo omejiti in preprečiti širjenje vpliva teh skupin v druge dele države. Da se njihovo delovanje ni razširilo z obmejnega območja Čadskega jezera, so krivi tudi medsebojni spopadi, ki potekajo med Boko Haramom in lokalno vejo Islamske države, ko se njihovi pripadniki bojujejo za nadzor nad ozemljem in pobiranjem "davkov" od tamkajšnjega prebivalstva.

Z vojaškim sodelovanjem do sodobnega orožja

Čeprav je število madžarskih vojakov za 14-krat večjo državo relativno majhno, pa podpora pri urjenju vseeno prispeva h krepitvi vojske, pravi Ochieng in pri tem poudarja pomembnost tega, da ima Čad široko podporo tujih držav za svoje vojaške sile, ki jim zavedanje o tem krepi moralo in odpornost, kar je potrebno za učinkovit boj proti uporniškim in islamističnim skupinam.

Poleg tega bodo čadske sile s prihodom madžarskih vojakov verjetno dobile dostop do sodobnega orožja. "Moramo vedeti, da se vojskovanje spreminja, čeprav ostaja okolje bolj ali manj enako," razlaga senegalska analitičarka, ki spomni na dobro oboroženost skupin na območju Čadskega jezera in v širšem Sahelu tudi z najnovejšim orožjem, do katerega se dokopljejo z napadi na vojaške postojanke in tihotapljenjem.

Čadska vojska sicer uživa največ spoštovanja v regiji in je že sodelovala v številnih večstranskih operacijah, predvsem na obmejnih območjih, njene enote pa so imele pomembno vlogo v preteklih francoskih operacijah proti džihadističnim skupinam v drugih delih Sahela. Tudi trenutni predsednik je bil leta 2013 pripadnik čadskih intervencijskih sil v Maliju, kjer so priskočile na pomoč, ko je tam izbruhnil upor Tuaregov in se je hkrati z njim začelo prodiranje džihadističnih skupin.

Sorodna novica "Združeni arabski emirati bi lahko postali največji vlagatelj v Afriki"

Nizanje zaveznikov

Za Čad novo zavezništvo s tujo silo ni nič nenavadnega, saj se je država pogosto zanašala na podporo tujih zaveznikov, kar je tudi pripomoglo k njegovi moči in izurjenosti njegove vojske. Tako je Madžarska le zadnja v zgodovini sodelovanja Čada s tujimi silami, od Francije in ZDA do bližnjevzhodnih držav in tistih v regiji.

V preteklosti je bila Francija ključen zaveznik Čada, kjer je z njeno močjo prejšnji predsednik Idriss Deby vladal od leta 1991, ko so mu francoske sile pomagale zatreti upornike in prevzeti oblast, na kateri se je obdržal do leta 2021, ko je umrl na bojišču med spopadi s protivladnimi uporniki. Po njegovi smrti je francoski predsednik Emmanuel Macron takoj izrazil podporo sinu, ki je nemudoma prevzel vodenje prehodne vlade.

Francija je imela še pred nekaj leti v državi tudi sedež svoje že opuščene operacije Barkhane, v sklopu katere je bilo po vsej regiji razporejenih pet tisoč francoskih vojakov, od katerih jih tisoč še vedno ostaja v N’Djameni.

Za Madžarsko vidi Ochieng predvsem priložnost, ki ji omogoča prisotnost v regiji in širitev svojega geopolitičnega vpliva, kot poskušajo z vojaškimi ali humanitarnimi podporami do Afrike v zadnjem času pristopiti države v vzponu, ko se podajajo na nekoč vplivno območje Francije in ZDA, ki tukaj v Čadu še vedno ohranjajo vpliv. Pred predsedniškimi volitvami letos maja, na katerih je zmagal Deby mlajši, je v Čad prispelo sto pripadnikov ameriških posebnih enot in vojaškega osebja, Washington pa se že pogovarja o nadaljnji vojaški prisotnosti v državi, saj je za ZDA pomembno, da ohranjajo prisotnost v Sahelu.

Glede gospodarskega sodelovanja, tako Ochieng, Madžarska ni bila tako jasna, kaj pričakuje, zato ni jasno, v kaj bi lahko vlagali ali izkoriščali. Ena od možnosti je naftni sektor, ki je hrbtenica čadskega gospodarstva in pomembno prispeva k bruto domačemu proizvodu države. Potem je tu lahko izkoriščanje zlata, ki ga kopljejo večinoma v majhnih obrtniških rudnikih in so del neformalnega sektorja, za katerega si mogoče Čad želi, da bi ga formaliziral s pomočjo Madžarske. Na jugu države je pomembna industrija bombaža, pri kateri je za delovanje potrebna zunanja podpora.

Vse to so možne priložnosti za potencialne madžarske naložbe, ki pa jih Ochieng ne pričakuje pri pridobivanju urana. Veliko se je namreč govorilo, da bo morda Madžarska izkoriščala čadske zaloge urana za svojo jedrsko elektrarno Paks, ki jo bo širila z rusko pomočjo. A Čad kljub dokazanim zalogam urana še ne izkorišča tako kot sosednji Niger, ampak je trenutno osredotočen na svoj naftni in kmetijski sektor kot glavni del gospodarstva.

Strateška lega privablja tuje sile

Ob sklenitvi dogovora med Debyjem in Orbanom se je v tujih medijih veliko govorilo o tem, da skuša madžarski premier posnemati ruskega predsednika Vladimirja Putina pri širjenju svojega vpliva v Afriki ali pa da mu bo pri tem pomagal in odprl Moskvi vrata še v eno afriško državo.

Ochieng ne more govoriti o resničnih namenih sporazuma, a dejstvo je, da je Čad za številne tuje sile privlačen zaradi svoje pozicije na stičišču zahodne, vzhodne in osrednje Afrike. "Je v središču Sahela in blizu konfliktnega Sudana. Številni geopolitični interesi so zdaj osredotočeni na dogajanje v tej regiji, naj gre za varnost in migracije ali pa za zagotavljanja dostopa do hrane in dobave humanitarne pomoči. Tam se soočajo regionalni politični akterji in zunanje sile, tudi Zahod, ki hoče še naprej ohranjati stik s to regijo. Zagotovo bo območje še naprej prizorišče geopolitičnega merjenja moči," ocenjuje.

Po njenih besedah si Čad v svojih odnosih vsekakor ne želi prevladujočega vpliva Rusije in jih hoče ohraniti na uradni ravni, kar kaže tudi aretacija "vplivnežev" Wagnerja, ki so jih prijeli septembra, za njihovo izpustitev pa se Moskva še pogaja. "Čad si prizadeva, da odnosi ostajajo na uradni in zakoniti ravni, ne pa prek delovanja skupin, ki bi lahko povzročile destabilizacijo," Ochieng opisuje ravnanje Čada, za katerega domneva, da "z omejevanjem pretiranega vpliva samo ene strani noče ogroziti svojega celovitega pristopa do oblikovanja politike".

V čadski vladi so prisotni prorusko usmerjeni uradniki, a tudi drugi, ki se zavzemajo za sodelovanje z drugimi silami, kar je sicer nekako v nasprotju s trendom v Sahelu, kjer so vojaške hunte v Maliju, Burkina Fasu in Nigru po prihodu na oblast odslovile francoske, evropske in ameriške sile, njihov prostor pa je zapolnila Rusija.

A kljub skrbi Zahoda, da bi se lahko Čad z obratom k Rusiji pridružil trojici držav v soseščini, Ochieng pripomni, da država ostaja kooperativna z vsemi. "Čad je presečišče zavezništev z vzhodom in zahodom, z nastajajočimi in uveljavljenimi silami," je dejala.

Sorodna novica "Rusija zapolnjuje praznino v Sahelu po umiku zahodnih sil, ljudje si želijo varnost in spremembe"

Notranji boji

Za čadsko vlado po mnenju Ochieng največjo grožnjo še vedno predstavljajo boji znotraj političnih in vojaških elit, ki so bili prisotni že prej v treh desetletjih vladavine Debyja starejšega, ko je z izbirami svojih političnih zaveznikov sprožal trenja med različnimi vplivnimi krogi. Za podobno tvegano potezo se je novi predsednik odločil le nekaj mesecev po prevzemu položaja, ko je prejšnji mesec odstavil vodjo svojega kabineta Idrissa Youssoufa Boya, ki je bil precej vpliven predstavnik vojaške elite in prav tako kot Deby izhaja iz etnične skupine Zagava. Odstavitev nekdanjega zaveznika se Ochieng na dolgi rok morda ne zdi politično modra, saj povzroča negotovost in ugibanja o politični stabilnosti, ko ni jasno, koliko je vredna zvestoba Debyju, njegovi družini in skupnosti Zagava.

Ta etnična skupina, ki ima veliko sorodstvenih vezi po vsej regiji, z nekaj odstotki prebivalstva predstavlja manjšino v Čadu, a ima vseeno prevladujoč vpliv v politiki, gospodarstvu in vojski. Njeni pripadniki živijo tudi v sosednjem Sudanu, kjer so bili skupaj z drugimi skupnostmi v Darfurju tarča napadov Enot za hitro podporo (RSF) uporniškega generala Mohameda Hamdana Dagala Hemetija, ki ga podpirajo Združeni arabski emirati.

Zalivska država je prisotna tudi na vzhodu Čada, kjer zagotavlja humanitarno podporo za begunce, ki pribežijo prek meje iz Sudana, a je deležna tudi obtožb, da pod krinko humanitarne pomoči z orožjem oskrbuje Hemetijeve sile. In prav to zbliževanje Debyja z Emirati poraja zaskrbljenost in določene pomisleke med nekaterimi višjimi vojaškimi častniki, predvsem zaradi preganjanja pripadnikov Zagave v sosednji državi, pojasnjuje Ochieng.

Pragmatični odnosi s sosedi

S sosednjimi državami ima Čad sicer pragmatične odnose in se trudi ohranjati sodelovanje tudi z vojaškimi huntami, saj se zaveda, da je od tega odvisna njegova dolgoročna stabilnost. Tako je tudi v primeru sosednjega Nigra, kjer je vojska lani prevzela oblast s prevratom, odslovila zahodne sile ter se skupaj z Malijem in Burkina Fasom povezala v Zavezništvo sahelskih držav, nato pa tudi zapustila regionalno zvezo Zahodnoafriška skupnost za gospodarsko sodelovanje (ECOWAS).

Sorodna novica "Niger ne želi več tujih vojaških oporišč, ampak enakopravna partnerstva"

Čad si je takrat prizadeval umiriti napetosti med sahelskimi državami, čeprav je bil osredotočen na lastno tranzicijo po smrti Idrissa Debyja in letošnje predsedniške volitve, po katerih je oblast prevzel Mahamat Deby.

Čadska vlada je še naprej pripravljena sodelovati z Nigrom, ne glede na to, kdo je tam na oblasti, zato je ohranil vojaško sodelovanje ob meji, poudarja Ochieng, ki pa opozarja, da je Niamey nezaupljiv do prisotnosti zahodnih sil v svojih sosedah, kar bi lahko vplivalo na odnose.

A za državi je ključno, da sodelujeta, tudi na gospodarskem področju, kjer potekajo pogovori o povezavi naftnih polj v Nigru z naftovodom do Čada. Največjo oviro pri tem projektu predstavlja varnost na območjih, kjer naj bi potekal naftovod, zato se lahko pričakuje nadaljnja krepitev vojaškega sodelovanja, da bi lahko zagotovili stabilnost na tem območju in se lotili naftne povezave.