Novo pristanišče je odprl nigerijski predsednik Muhamadu Buhari, ki si je gradnjo infrastrukture postavil kot glavno nalogo svojega predsedovanja in upa, da bo nova pridobitev pomagala kandidatu njegove vladajoče stranke na predsedniških volitvah prihodnje leto, na katerih sam po dveh mandatih ne more več nastopiti.
Na slovesnem odprtju v torek je bil tudi kitajski veleposlanik v Nigeriji Cuj Džjančun, ki meni, da novo pristanišče pomeni preobrat za nigerijsko gospodarstvo in bo po njegovih besedah ustvarilo najmanj 200.000 novih delovnih mest.
Globokomorsko pristanišče Lekki, ki leži v prostotrgovinskem območju ob obali Lagosa, naj bi razbremenilo druga pristanišča v državi in pretovarjalo tovor tudi za druge države, tako da bi postalo glavno pristaniško vozlišče v zahodni Afriki.
Zanimanje za opravljanje uvoza in izvoza prek pristanišča so že izrazili Čad, Mali, Niger in Kamerun, a se bodo morali za tako razširitev dejavnosti s skupnimi moči lotiti vzpostavljanja primerne prometne infrastrukture, ki trenutno zaradi pomanjkanja vlaganj in slabega vzdrževanja predstavlja eno največjih ovir za gospodarski razcvet Afrike.
Motor nigerijskega gospodarstva
Projekt je gradil China Habour Engineering LFTZ Enterprise, hčerinsko podjetje družbe China Habour Engineering Company Limited, ki je skupaj z družbo Tolaram 75-odstotni lastnik pristanišča. Preostali del je v lasti zvezne države Lagos in nigerijskih pristaniških oblasti.
"Prepričan sem, da bo pristanišče okrepilo status Nigerije kot regionalnega pomorskega vozlišča in omogočilo razcvet številnih povezanih industrij," je po poročanju nigerijskega medija Punch dejal generalni direktor pristanišča Du Ruogang, ki je prepričan, da bo pristanišče postalo glavni motor nigerijskega gospodarstva.
Glavni izvršni direktor terminala Lekki Freeport, ki ga upravlja CMA Terminals, hčerinska družba francoske skupine CMA CGM, ki je tretji največji zabojniški prevoznik na svetu, Denrick Moos, je pojasnil, da se pristanišče Lekki poleg najsodobnejše infrastrukture ponaša tudi z novo generacijo zabojniških terminalov.
Terminal je tako opremljen s 13 žerjavi na nabrežju v dolžini 1,2 kilometra, ki bodo lahko pretovarjali blago z največjih tovornih ladij z zmogljivostjo več kot 15.000 zabojnikov. Kot zatrjujejo upravljavci, se bodo čakalne dobe tovora zmanjšale z več kot 50 dni le na dva dni, kar naj bi dosegli tudi s popolno avtomatizacijo procesov.
Pristanišče bo podpiralo tudi bližnji petrokemični kompleks z največjo nigerijsko rafinerijo Dangote, ki naj bi delovanje začela v prihodnjih mesecih in bo imela zmogljivost 650.000 skoraj 159-litrskih sodčkov nafte na dan. Oblasti pričakujejo, da bi lahko v prihodnjih nekaj letih novo pristanišče pritegnilo za 20 milijard dolarjev naložb.
Tudi mestno železnico gradili Kitajci
Lekki ni bil edini infrastrukturni projekt v Lagosu, ki ga je ta teden odprl predsednik Buhari in je bil zgrajen s kitajsko pomočjo, saj je začela delovati prva 13 kilometrov dolga faza mestne železnice v skupni dolžini 27 kilometrov, ki naj bi pripomogla k zmanjšanju prometnih zamaškov v mestu s 15 milijoni prebivalcev.
Razdaljo, za katero je bilo v prometni konici potrebno okoli dve uri in pol, bo mogoče z novo železnico premagati le v 15 minutah.
Prek "modre železniške linije", ki jo je zgradilo podjetje China Civil Engineering Construction Corporation (CCECC), naj bi se vsak mesec prepeljalo 7,5 milijona ljudi, kmalu pa naj bi ji sledila še 37 kilometrov dolga "rdeča linija".
Po besedah kitajskega veleposlanika Cuja je mestna železnica v Lagosu dokaz harmonije v dvostranskih odnosih med Nigerijo in azijsko velesilo. "To je linija hitrosti, trajnosti in harmonije," je zatrdil Cuj.
Kitajska je med največjimi posojilodajalci Nigeriji, ki ji je med drugim pomagala pri gradnji železnic, cest in elektrarn.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje