Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je Evropski komisiji sporočila, da namerava Dunaj ob sklicevanju na enega izmed členov schengenskega sporazuma po tem datumu nadzor na mejah ponovno podaljšati še za tri mesece. Odprava začasnega nadzora na avstrijskih mejah bi lahko vodila v nenadzorovan prihod na tisoče tujcev na avstrijsko ozemlje, pri čemer pa njihov odhod naprej v Nemčijo ni zagotovljen, je med drugim izpostavilo avstrijsko notranje ministrstvo.
Avstrija je nadzor na svojih mejah s Slovenijo in Madžarsko zaradi večjega prihoda prebežnikov uvedla sredi septembra. Schengenska pravila začasni nadzor v primeru kriznih razmer dopuščajo kot izjemno možnost, a po členu, na katerega se je septembra sklicevala Avstrija, ta skupno ne sme trajati več kot dva meseca.
Nemška policija je razbila kriminalno združbo 17 osumljencev, ki je tudi za do 10.000 evrov plačila prebežnike iz Sirije in Libanona tihotapila v Nemčijo. Zanimivo je, da so prebežniki s ponarejenimi dokumenti v Nemčijo prišli z letali iz Kuala Lumpurja v Maleziji, saj je kriminalna združba hotela s tem zakrinkati svoja dejanja, a jim to ni uspelo.
Države sicer lahko začasni nadzor na notranjih mejah v schengenskem prostoru uvedejo v treh primerih: ob resni grožnji javnemu redu ali varnosti, kot so veliki športni ali politični dogodki, za največ 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev; ob nenadni in nepričakovani grožnji, npr. ob terorističnem napadu, za deset dni z možnostjo podaljšanja do dveh mesecev; ter v izjemnih okoliščinah ob resnih težavah pri upravljanju zunanjih meja za do šest mesecev z možnostjo podaljšanja do dveh let. V zadnjem primeru mora začasno uvedbo nadzora predlagati Evropska komisija, nato pa o njej odločajo države članice s kvalificirano večino. To je lahko le skrajen ukrep.
Švedska bo zahtevala premestitev prebežnikov
Medtem pa je Švedska sporočila, da bo zaprosila Bruselj za premestitev določenega števila prosilcev za azil v druge članice EU-ja, saj se sooča s prevelikim prihodom prebežnikov. "Čas je, da druge države prevzamejo odgovornost in zato vlada zahteva prerazporeditev beguncev iz Švedske," je sporočil švedski premier Stefan Löfven.
Po načrtih EU-ja naj bi si države članice porazdelile 160.000 prebežnikov, ki bi jih predtem sprejeli in popisali v t. i. hotspotih v Italiji in Grčiji. Madžarska je dobila možnost premestitve 54.000 prebežnikov, a je načrt zavrnila. Švedska želi uporabiti del madžarske kvote za premestitev svojih prosilcev za azil.
30 prebežnikov iz Grčije v Luksemburg
Iz Grčije je sicer danes odpotovala prva skupina 30 prebežnikov v okviru evropske sheme za prerazporeditev v Luksemburg. Gre za prve korake uresničevanja premestitve 160.000 prebežnikov iz Italije in Grčije znotraj EU-ja, ki bo potekala dve leti. Prvo premestitev iz Grčije, ki je postala mogoča, potem ko je na grških otokih v Egejskem morju zaživel prvi t. i. hotspot, bodo skupaj z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom v živo pospremili evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos, zunanji minister Luksemburga Jean Asselborn in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Gre za šest družin iz Sirije in Iraka, ki so pred vkrcanjem na letalo navdušeni pozirali s Ciprasom.
"30 ljudi v primerjavi s tisočimi, ki so zapustili svoje domove, je le kaplja v morje. A upamo, da se bodo kaplje združile v tok, tok pa v reko človečnosti in deljene odgovornosti, saj so to načela, na katerih je bila zgrajena Evropska unija," je ob tem dejal Cipras. Preseljevanja prebežnikov med državami članicami EU-ja so se sicer uradno začela izvajati 9. oktobra, ko je iz Italije na Švedsko odpotovala prva skupina prosilcev za azil. Samo skozi Grčijo je v EU letos vstopilo že več kot 600.000 prebežnikov.
Na Balkanu ni nevarnosti oboroženih spopadov
BiH in Srbija bosta okrepila sodelovanje in s tem prispevala k stabilnosti celotne regije, sta po prvi skupni seji vlad sporočila predsedujoči svetu ministrov BiH-a Denis Zvizdić in srbski premier Aleksandar Vučić. Ocenila sta, da v regiji ni nevarnosti oboroženega spopada zaradi begunske krize. Pri tem sta se odzvala na nedavno izjavo nemške kanclerke Angele Merkel, ki je izjavila, da bi lahko, če bi Nemčija zaprla mejo, na Balkanu znova vzniknilo nasilje.
Vučić je dejal, da opozorilo Merklove razume kot dobronamerno, kot izraz želje, da se kaj takega ne bi zgodilo. Potrdil je, da politične razmere na Balkanu niso rožnate, da pa Srbija zaradi beguncev ni v paniki, niti "ne jamra kot nekatere države", in bo storila, kar je potrebno, da se to ne bi zgodilo.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
