Evropska unija, ki je prav tako zastopana v omenjeni skupini, je v okviru videokonference napovedala povečanje svoje pomoči Afganistanu in sosednjim državam na milijardo evrov, predstavniki članic G20 pa so se načelno strinjali, da bi pomoč lahko ponudila tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka, poroča Guardian.

Sprva je EU napovedal 300 milijonov evrov, da bi preprečili razpad osnovnih storitev v Afganistanu in pomanjkanje hrane.

ZDA so sicer zamrznile za skoraj devet milijard dolarjev afganistanskih sredstev v tujih bankah.

Človekoljubne organizacije opozarjajo, da je Afganistan na robu "humanitarnega zloma". Država je namreč v 75 odstotkih odvisna od tuje pomoči, ta pa je usahnila, ko so talibani avgusta prevzeli oblast.

Kot je dejal italijanski premier in trenutno predsedujoči G20 Mario Draghi, bodo pomoč namenjali skozi ZN in njegove agencije. Dodal pa je, da je "zelo težko videti, kako lahko pomagaš ljudem v Afganistanu brez vključitve talibanov".

Draghi je še dodal, da je položaj žensk nazadoval za 20 let in da trenutno ni videti napredka na področju človekovih pravic, pravic žensk, izobraževanja ali vključujoče vlade. Vse to pa so vprašanja, od katerih naj bi bilo odvisno priznanje talibanov kot legitimne oblasti.

Videokonference se nista udeležila ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Ši Džinping, saj sta ti dve državi zastopala zunanja ministra, v razpravi pa ni sodeloval niti britanski premier Boris Johnson, ki je na počitnicah.

Rusija je za 20. oktober napovedala ločeno konferenco o Afganistanu, na katero so povabljeni tudi Pakistan, Indija, Iran in talibani.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je medtem dejal, da je posebej zaskrbljen, ker talibani ne izpolnjujejo svojih obljub glede spoštovanja pravic afganistanskih žensk in deklic.