Tajvanci se na volitvah odločajo med približevanjem in oddaljevanjem Ljudski republiki Kitajski. "Te volitve so izjemno pomembne za prihodnost Tajvana in preživetje uspešne demokracije," meni Saša Istenič Kotar, ustanoviteljica Centra za tajvanske študije.

Tajvan kot državo pod uradnim imenom Republika Kitajska priznava le okoli 15 držav. Ljudska republika Kitajska obravnava Tajvan za del svojega ozemlja. Predsednik Ši Džinping je januarja lani napovedal, da Tajvan "mora biti in bo" združen s Kitajsko, tudi če bo za to treba uporabiti silo. Za združevanje je po vzoru Hongkonga in Macaa predlagal ureditev "ena država, dva sistema".

"Za Tajvance je kitajska oblast državni sovražnik številka ena, saj si z vsiljevanjem kalupa ene Kitajske prizadeva odvzeti njihove težko pridobljene demokratične svoboščine, njihov način življenja in vizijo srečne prihodnosti. Zlonamerna kitajska politika pa tudi generacijske in demografske spremembe na Tajvanu so zelo močno spodkopale njihovo izvorno kitajsko identiteto," je za MMC pred volitvami pojasnila Saša Istenič Kotar.

Tajvan se na lestvici demokratičnosti iz leta 2018, ki jo sestavlja časnik Economist, uvršča na 32. mesto na svetu oziroma tretje mesto v Aziji, kjer zaostaja le za Južno Korejo in Japonsko. Kitajska se je med 167 državami oziroma teritoriju uvrstila na 130. mesto.

Caj Ingven za ohranjanje statusa quo

Javnomnenjske ankete tako nepresenetljivo kažejo na prepričljivo zmago 63-letne Caj Ingven (Tsai Ing-wen) iz Demokratske progresivne stranke (DPP), čeprav se pred letom dni njena zmaga še zdaleč ni zdela samoumevna. Predsednica v svoji kampanji poudarja demokratičnost Tajvana in nasprotuje združevanju s Kitajsko. Sočasno taktno ne zahteva popolne odcepitve od Ljudske republike Kitajske in zagovarja ohranjanje statusa quo, saj trdi, da je Tajvan že neodvisna država z imenom Republika Kitajska.

Tajvanski otok uradno ime Republika Kitajska nosi vse od konca kitajske državljanske vojne leta 1949, ko so komunisti pod vodstvom Maa Cetunga poražene Čankajškove nacionaliste pregnali s celinske Kitajske na otok, do tedaj kolonijo Japonske, kamor so nacionalisti tudi prenesli sedež republike. Tako v Tajpeju kot v Pekingu odtlej trdijo, da so uradni voditelji Kitajske, spor pa se do danes še ni končal s premirjem ali mirovno pogodbo.

Državnost Tajvana, največjega gospodarstva zunaj Združenih narodov, priznava le okoli 15 držav. Septembra lani so diplomatske stike s Tajvanom pretrgali Salomonovi otoki in Kiribati, ki so svoja veleposlaništva preselili v Peking. Več politikov s Salomonovih otokov je za Guardian nekaj mesecev pozneje povedalo, da sta obe strani poskušali s podkupninami doseči priznavanje državnosti.

Kuomintang kljub stikom s Pekingom ne podpira združevanja

Čeprav je stranka Kuomintang neposredna naslednica Čankajškovih nacionalistov, v zadnjih desetletjih goji stike s komunistično partijo Kitajske. Leta 1992 sta stranki celo podpisali neuradni dogovor, ki predvideva, da sta Tajvan in Kitajska pravzaprav ista država.

Vendar je Kuomintang danes zelo daleč od dogovora iz leta 1992, pojasnjuje Saša Istenič Kotar, saj tudi oni zavračajo kitajsko načelo ene države z dvema sistemoma, kar pojasnjuje sorazmerno veliko bazo volivcev stranke. Tudi predsedniški kandidat Han Kuoju v svoji kampanji še zdaleč ne zagovarja združevanja s Kitajsko, temveč trdi, da bo tajvansko gospodarstvo ogroženo ob sovražnem odnosu do celinske Kitajske.

62-letni Han Kuoju (Han Kuo-yu) se v kampanji drži retorike, da je za rast gospodarstva nujno povezovanje s Pekingom, vendar tudi zaradi rekordno nizke brezposelnosti s tem ne pridobiva večjega števila volivcev. Sočasno gospodarstvu na celini letos grozijo tudi ameriške carine.

"Tajvansko gospodarstvo je robustno in za zdaj analitiki ne pričakujejo večjih posledic zaradi kitajsko-ameriške trgovinske vojne. Ker tajvanski poslovneži zaradi vse večjih tveganj preusmerjajo svoje naložbe iz Kitajske, Tajvan pravzaprav postaja vse manj dovzeten za kitajske manipulacije in sankcije in zato varnejši," situacijo pojasnuje Istenič Kotarjeva.

Ponovni vzpon Caj Ingven po hudem porazu na lokalnih volitvah

Zadnje javnomnenjske ankete po navedbah Foreign Policy kažejo, da bo Caj Ingven osvojila več kot 50 odstotkov glasov v 24-milijonski državi, medtem ko lahko Han Kuoju računa le na okoli 15 odstotkov podpore. Tretji kandidat na volitvah je James Sung, vodja stranke Najprej ljudje, ki pa mu ankete ne pripisujejo večjih možnosti.

Vendar je bila še pred dobrim letom dni slika popolnoma drugačna. Novembra 2018 je Demokratska progresivna stranka doživela grenak poraz v vseh največjih mestih Tajvana, tudi v tradicionalni trdnjavi demokratov Kaohsiung, kjer se je na mesto župana povzpel Han Kuoju, ki je obljubljal rast gospodarstva. Poraz je bil tako hud, da je Caj sklicala tiskovno konferenco, na kateri je oznanila svoj odstop z vrha stranke.

Padec priljubljenosti je povzročila reforma zakona dela, ki je ustvarila kaos za majhna podjetja. Sledila je še nepriljubljena, čeprav nujna reforma pokojninskega sistema, ki je zagotavljala visoke pokojnine javnim uslužbencem.

Ukrepi so po navedbah časopisa Nikkei mobilizirali konservativno bazo volivcev Kuomintanga do te mere, da so Tajvanci na referendumu novembra 2018 zavrnili pravico istospolnih partnerjev do poroke in tudi nastopanje tajvanskih športnikov na mednarodnih dogodkih pod imenom Tajvan, namesto uveljavljenega "kitajski Tajpej".

Za prvo predsednico Tajvana je novembra lani še vse kazalo na izgubo predsedniškega mandata in večine v parlamentu, nato pa se je zgodil tok dogodkov, ki ji je znova privzdignil priljubljenost. Njen ponovni vzpon je, ironično, začel prav Ši Džinping. "Ne morem sprejeti nedavnih izjav predsednika Ši Džinpinga, ne da bi s tem izdala zaupanje in voljo prebivalcev Tajvana," je dejala in mednarodno skupnost pozvala k podpori.

Protesti v Hongkongu voda na mlin Demokratski stranki

Nato so se junija lani začeli še zmeraj trajajoči protesti v Hongkongu, uperjeni proti vplivu Kitajske, ki so bili tudi po mnenju sogovornice prelomna točka v podpori Caj Ingven. "Protestno gibanje odraža upor hongkonških prebivalcev proti vplivu kitajske avtoritarne vlade in še močneje odvrača Tajvance od želje po združitvi s Kitajsko. Tamkajšnje razmere jasno kažejo, da kitajsko načelo ene države z dvema sistemoma ne deluje in vsilitev tega Tajvanu bi nedvomno povzročila zaton uspešne demokracije," meni sogovornica, ki dodaja, da "Tajvanci močno sočustvujejo s Hongkonžani in soglasno podpirajo njihove zahteve po demokratičnih vrednotah".

Na Tajvanu je zatočišče poiskalo okoli 60 Hongkonžanov, ki se bojijo sodnega pregona zaradi sodelovanja na protestih v domovini. Administracija Can Ingven Hongkonžanov, ki za azil formalno niti ne morejo zaprositi, ne preganjajo, temveč jim celo pomagajo. Neimenovani uradnik je za Reuters povedal, da hongkonškim protestnikom omogočajo večkratno podaljšanje turističnega vizuma ali izdajo študentskih in delovnih dovoljenj.

Han Kuoju je tekmico obtožil izkoriščanja položaja v Hongkongu v svojo politično korist. Tudi sam je sicer podprl hongkonške protestnike in se zavzel proti načelu "ena država, dva sistema", vendar si je njegova stranka ob močni protikitajski usmeritvi naredila medvedjo uslugo, ko je na poslansko listo za volitve uvrstila tudi upokojenega general Vu Sz-huaija, ki naj bi večkrat gostoval pri partiji v Pekingu in z njimi prepeval kitajsko himno.

Kitajsko vmešavanje v prid Kuomintanga

Kitajske oblasti iz Pekinga si, niti ne tako na skrivaj, na vse kriplje prizadevajo za zmago Kuomintanga. Tik pred novim letom je kitajski parlament odobril nov zakon, ki je podjetjem na Tajvanu močno poenostavil naložbe na celinski Kitajski. Kitajski mediji že vseskozi skušajo Hana prikazati kot boljšega kandidata. Zaradi domnevnega vmešavanja v volitve so na Tajvanu tik pred novim letom uvedli tudi nov zakon, ki vmešavanje, razširjanje dezinformacij in nezakonite donacije iz tujine opredeljuje kot kazniva dejanja.

"Pravzaprav je precej ironično, da s svojo agresivnejšo taktiko Peking dosega ravno obraten učinek od želenega, saj volivce odvrača od kandidatov, ki zagovarjajo zbliževanje Tajvana s Kitajsko," povzema Saša Istenič Kotar.

Avgusta lani je Kitajska tudi posameznikom prepovedala potovanja na Tajvan in zdaj lahko otok obiščejo le v sklopu organiziranega agencijskega ogleda. Kljub zmanjšanju števila kitajskih turistov pa je po podatkih uprave za turizem število tujih turistov v letu 2019 doseglo rekordnih 11,84 milijona, kar je sedem odstotkov več kot prejšnje leto, poroča Quartz.

V začetku lanske zime je Kitajska uporabila tudi taktiko vojaškega ustrahovanja in skozi Tajvansko ožino zapeljala novo letalonosilko. Peking je že večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem, če začne Tajvan s formalnim osamosvajanjem.

Kaj sledi po volitvah?

"Če Caj Ingven uspe pridobiti nov mandat in večino v zakonodajni veji oblasti, bo to za Peking precej hud udarec, saj bo opomnil, da kitajske strategije vojaškega pritiska in psihološkega zastraševanja, krčenje tajvanskega mednarodnega prostora in medijskega vmešavanja s širjenjem dezinformacij in lažnih novic niso bile uspešne," meni sogovornica z oddelka za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani.

"V primeru zmage Caj Ingven je veliko vprašanje, ali se bo Peking odločil za miroljubnejšo pot in normaliziral odnose s tajvanskimi oblastmi ali pa še okrepil svoje dosedanje taktike pritiska. Žal cilj kitajskega vrha ni ohranjanje trenutnega stanja, v katerem je Tajvan dejansko neodvisen, temveč prisilna združitev Tajvana s Kitajsko, pa četudi bi za to tvegali vojno," zaključuje Saša Istenič Kotar.