Netanjahu je iranski raketni napad na Izrael opisal kot "enega največjih napadov z balističnimi raketami v zgodovini". Dejal je, da "nobena država na svetu ne bi dovolila takšnega napada na svoja mesta in državljane in tudi Izrael ga ne bo" ter napovedal izraelski vojaški odgovor. "Izrael ima dolžnost in pravico, da se brani in odgovori na te napade – in to bo tudi storil."

Povračilni napad Izraela je pred tem napovedala tudi izraelska vojska.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je v televizijskem prenosu potrdil, da sta bili v torkovem raketnem napadu Irana napadeni dve izraelski letalski bazi, vendar sta še vedno popolnoma operativni.

Mednarodna skupnost poziva k prekinitvi ognja

Iranski zunanji minister Abas Aragči, ki je v Damask prispel iz Bejruta, je Izrael označil za glavno oviro v teh prizadevanjih in pozval mednarodno skupnost, naj se postavi po robu izraelskim "vojnim zločinom", da bi omogočili mir, poročanje iranske tiskovne agencije Irna povzema nemška tiskovna agencija DPA.

Vodja iranske diplomacije je dejal, da je treba v Libanonu in Gazi doseči prekinitev ognja. "Prekinitev ognja v Libanonu in Gazi je trenutno najbolj pereče vprašanje in upamo, da bodo prizadevanja v zvezi s tem obrodila sadove," je dejal Aragči.

Sirski predsednik Bašar al Asad pa je dejal, da je bil torkov iranski raketni napad močan odgovor Izraelu, so po poročanju AFP-ja sporočili iz njegovega urada. Izstrelitev približno 200 raket na Izrael je bila "močan odgovor in je sionističnemu režimu dala lekcijo", je dejal ob srečanju z Aragčijem.

Izrael je po iranskih raketnih napadih napovedal povračilne ukrepe. Če bi se ti končali z napadi na iranske jedrske objekte, bi to po mnenju opazovalcev imelo resne posledice, zato Teheran poskuša ta scenarij preprečiti tudi z mirovnimi gestami, poroča DPA.

Aragči se je v petek mudil v Bejrutu, kjer je izraelska vojska okrepila napade na libanonsko prestolnico. Kot je napovedal Aragči, ki se je v Bejrutu sestal z libanonskim premierjem Nadžibom Mikatijem, bo Iran sprožil diplomatsko kampanjo za podporo Libanonu.

Pariz in Washington sta skupaj z arabskimi in evropskimi državami septembra pozvala k takojšnji 21-dnevni prekinitvi ognja med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu, da bi "dali priložnost diplomaciji". Izrael te pobude ni upošteval, temveč je okrepil napade, v katerih je bil ubit vodja Hezbolaha Hasan Nasrala. Iran je v odgovor na uboje vodje šiitskega gibanja Hezbolah, političnega vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas in iranskega generala proti Izraelu izstrelil okrog 200 raket, Izrael pa je napovedal odgovor.

Od začetka ofenzive ubitih 440 borcev Hezbolaha

Izraelski brezpilotni letalnik je zadel stanovanje v palestinskem begunskem taborišču blizu pristaniškega mesta Tripoli na severozahodu Libanona, kjer naj bi bilo več mrtvih in ranjenih. To je bil prvi napad na območje, odkar je Izrael pred več kot dvema tednoma začel ofenzivo v Libanonu.

Izraelska vojska je sporočila, da je ubila dva borca iz oboroženega krila Hamasa, ki delujeta v Libanonu.

Brigade Al Kasam, oboroženo krilo Hamasa, so potrdile smrt dveh svojih borcev v Libanonu. Ubita sta bila Mohamed Husein Al Louise in Said Atala Ali, ki naj bi bil ubit skupaj s tremi družinskimi člani.

Po navedbah Hezbolaha potekajo spopadi z izraelskimi enotami na jugu države ob meji z Izraelom, kjer naj bi njihovi borci odbili več izraelskih napadov v okolici obmejne vasi Odaisa. Hezbolah je še sporočil, da je izstrelil še eno raketo na sever Izraela. Po podatkih izraelske vojske je Hezbolah v petek iz Libanona na izraelsko ozemlje izstrelil več kot 200 raket.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske Hagari je sporočil, da je bilo od začetka izraelske kopenske ofenzive v ponedeljek ubitih 440 borcev Hezbolaha, med njimi tudi 30 poveljnikov. Hezbolah števila ubitih poveljnikov ni razkril javnosti.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo v petkovih izraelskih napadih na Libanon ubitih 25 ljudi, 127 pa ranjenih. Po podatkih libanonskih oblasti je bilo v izraelskem obstreljevanju Libanona doslej ubitih več kot 2000 ljudi.

Enote Unifil ostajajo na položajih

Mirovna misija Združenih narodov v Libanonu (Unifil), ki je razporejena ob meji med Izraelom in Libanonom, je danes sporočila, da "ohranja svoje položaje" kljub zahtevi izraelske vojske k premeščanju nekaterih enot, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je sporočil Unifil, ga je izraelska vojska 30. septembra pozvala, naj "umakne mirovne sile z nekaterih položajev", in ga obvestila, da "namerava izvajati omejene kopenske vdore v Libanon".

Pri Unifilu so v izjavi za javnost poudarili, da so mirovne sile kljub temu še naprej prisotne na vseh lokacijah. Opozorili so, da je varnost pripadnikov mirovnih sil najpomembnejša, in vse strani opozorili, da jo morajo spoštovati.

Libanon in Izrael so še pozvali, naj spoštujeta resolucijo Varnostnega sveta 1701 kot edino rešitev za vzpostavitev stabilnosti v regiji.

Resolucija, s katero se je leta 2006 končala vojna med Izraelom in Hezbolahom, določa, da so v južnem Libanonu na območju med izraelsko-libanonsko mejo in reko Litani lahko le mirovne sile in libanonska vojska. Resolucija določa umik vseh drugih oboroženih sil, vključno s Hezbolahom.

Na jugu Libanona je nameščenih približno 10.000 pripadnikov mirovnih sil ZN-a, ki nadzorujejo ohranjanje miru v regiji.

V Bejrutu ni siren, ki bi opozarjale na izraelske napade

Kot je iz Bejruta poročala dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda Karmen W. Švegl, napad na katerega koli pripadnika Hamasa v Libanonu ni posebej pomemben, saj so ti ljudje daleč od Gaze in ne igrajo kakšne ključne vloge.

Po njenih besedah poznavalci opozarjajo, da Izrael nima več nekih jasnih tarč za napade, kot jih je imel v preteklosti, ko so bili v napadih ubiti ključni pripadniki Hezbolaha.

Poročevalka Švegl je povedala, da je vojna v Libanonu drugačna od vojne v Gazi, ki je nenehna tarča napadov in v kateri se ljudje nimajo kam umakniti. Na jugu Libanona potekajo spopadi po vaseh, na ulicah, v posameznih hišah, kjer se pripadniki Hezbolaha borijo proti izraelski vojski, ki vdira na ta območja.

Na jugu Bejruta ni siren, ki bi opozarjale na napade, se pa na nebu nad mestom vseskozi sliši zvok izraelskih brezpilotnih letal, ki lahko v vsakem trenutku napadejo.

Iz juga in sosesk na obronku Bejruta so v središče mesta zbežali številni prebivalci Libanona, je iz središča mesta za TV Dnevnik poročala Švegl in dodala, da so imeli nekateri le 10 do 15 minut, da so pobrali svoje stvari in odšli. Nekoč prestižni nočni klub Skybar v središču Bejruta je zdaj postal zasilno begunsko zatočišče za več kot 400 beguncev, večina jih je v notranjosti kluba, nekateri pa spijo pred vhodom, kar pod milim nebom.

Več v spodnjem videoprispevku.

ZDA napadle cilje hutijevskih upornikov v Jemnu

ZDA so v petek napadle več ciljev hutijevskih upornikov v Jemnu, je sporočilo osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom). "Ti cilji so vključevali hutijevske ofenzivne vojaške zmogljivosti," so sporočili in dodali, da so bili napadi izvedeni, "da bi zaščitili svobodo plovbe in naredili mednarodne vode varnejše za ameriške, koalicijske in trgovske ladje".

Televizijska postaja Al Masira, ki jo nadzirajo hutijevci, je poročala, da so tako ZDA kot Velika Britanija v petek napadle Jemen.

Hutijevci iz solidarnosti s Palestinci v Gazi od novembra lani napadajo ladje v Rdečem morju in Adenskem zalivu. Na napade hutijevcev se z lastnimi napadi in operacijami odzivajo zlasti sile ZDA in Velike Britanije. Ločeno operacijo za zaščito ladijskega prometa v Rdečem morju februarja je vzpostavil tudi EU.

Ameriške sile so napadle cilje v Jemnu dan po tem, ko so hutijevski uporniki sporočili, da so izvedli napad z brezpilotnimi letali na Tel Aviv. Izraelska vojska je ob tem sporočila, da je prestregla "grožnjo v zraku" pred osrednjim Izraelom.

Izrael je v odgovor na napade hutijevcev napadel tudi Jemen. V napadih na Hudejdo je bilo septembra ubitih najmanj pet ljudi, potem ko so hutijevski uporniki sporočili, da so izstrelili raketo na izraelsko letališče Ben Gurion.