"Po oceni trenutnih razmer, ki so jo opravile obveščevalne službe, z današnjim dnem zvišujemo stopnjo ogroženosti na visoko," je avstrijski notranji minister Gerhard Karner dejal na skupni novinarski konferenci z obrambno ministrico Klaudio Tanner, vodjo državne varnosti Omarjem Haijawi-Pirchnerjem in častnikom Kurtom Wagnerjem.

Avstrija se je za ta ukrep odločila po torkovem napadu na bolnišnico na območju Gaze, v katerem je umrlo najmanj 471 ljudi. Haijawi-Pirchner je pojasnil, da bi ta napad lahko privedel do nadaljnjega širjenja ekstremistične propagande in radikalizacije posameznikov.

Poudaril je sicer, da trenutno ni konkretne nevarnosti napadov. Po njegovih besedah se bojijo posameznih storilcev, ki bi jih k terorističnim dejanjem spodbudile razmere na Bližnjem vzhodu.

Pri izvajanju nadzora bo policiji pomagala vojska. Ministrstvo za obrambo že pomaga policiji s stotimi vojaki pri varovanju 20 veleposlaništev, zdaj naj bi se jim pridružilo še 90 vojakov, ki bodo skrbeli predvsem za varnost judovskih ustanov. "Teror in strah ne smeta imeti mesta v naši državi," je poudarila Tanner.

Ministra Karner in Tanner sta napovedala tudi ustanovitev protiterorističnega centra. Sestavljali ga bodo predstavniki obeh obveščevalnih služb avstrijske vojske, vojaške obveščevalne agencije in vojaške protiobveščevalne agencije, ter direktorata za državno zaščito in obveščevalno dejavnost.

Karner je napovedal tudi povečanje števila pripadnikov varnostnih sil ob judovskih ustanovah. Kot je pojasnil, je za to zaprosila judovska skupnost v Avstriji.

Krepitev varovanja judovskih institucij tudi v Nemčiji

Po neuspelem nočnem napadu z molotovkama na sinagogo in judovski center v Berlinu je nemški kancler Olaf Scholz napovedal zaostritev varnostnih ukrepov okoli judovskih institucij v državi.

Scholz je med obiskom v Egiptu novinarjem poudaril, da Nemčija ne bo nikoli privolila v napade na judovske institucije. Kot nesprejemljiva je obsodil tudi antisemitska gesla, ki so jih vzklikali na torkovih nedovoljenih protestih v podporo Palestincem v Berlinu, na katerih so izbruhnili spopadi med policisti in protestniki. Dejal je, da velika večina Nemcev misli enako, in napovedal omejitev teh protestov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V Nemčiji ni prostora za antisemitizem, je pred tem sporočil na omrežju X. Zapisal je, da so napadi na judovske institucije in nasilni protesti na ulicah nečloveški in gnusni ter da jih ni mogoče tolerirati.

Poskus napada z molotovkami je danes že obsodil nemški Centralni judovski svet, ki ga je označil za "nadaljevanje poveličevanja Hamasovega nasilja na nemških ulicah".

Izraelsko veleposlaništvo v Berlinu pa je obsodilo incidente in nemške oblasti pozvalo, naj se na antisemitske napade odzove z neomajno odločnostjo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Berlinu sta danes okoli 4. ure dva zamaskirana neznanca vrgla molotovki na sinagogo v mestu, ki sta padli na pločnik, ne da bi povzročili škodo. Okoli sinagoge nameščene varnostne sile so namreč opazile majhen ogenj in ga pogasile, je sporočila policija.

Med policijsko preiskavo območja se je danes na skuterju sinagogi želel približati moški. Ko ga je policija ustavila, se ji je upiral in vzklikal protiizraelska gesla. Moškega so izpustili, proti njemu pa odprli preiskavo zaradi spodbujanja rasnega sovraštva in poskusa napada na policista.

Še pred zaostritvijo razmer na Bližnjem vzhodu so lani v Nemčiji poročali o porastu politično motiviranega nasilja, vključno s približno 29-odstotnim porastom antisemitskih zločinov, ki jih je bilo 3027. Veliko večino – 2552 – je storila skrajna desnica.

V Franciji evakuacija letališč

V Franciji pa so zaradi groženj z bombami evakuirali šest letališč, je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil policijski vir. Grožnje letališčem v Lillu, Lyonu, Nantesu, Toulousu, Nici in Beauvaisu pri Parizu sledijo več podobnim incidentom v državi v času od nove zaostritve spopadov v Gazi in Izraelu.

Letališča so grožnje prejela po spletni pošti, oblasti pa so izvedle evakuacijo poslopij, da bi preverile resničnost groženj, je še povedal vir.

V preteklih dneh so v Franciji zaznali več podobnih incidentov, policija pa preiskuje tudi morebitno povezanost dogajanja v Izraelu in Gazi s petkovim smrtonosnim napadom z nožem na šolo na severu Francije.

V vmesnem času so iz Nice in Lyona potrdili, da se je obratovanje letališč vrnilo v normalo, še navaja AFP.

Poziv k odločnemu boju proti terorizmu

Medtem sta premierja Belgije in Švedske, Alexander De Croo in Ulf Kristersson, na spominskem dogodku po ponedeljkovem strelskem napadu v Bruslju pozvala k odločnemu boju proti terorizmu in okrepljenemu nadzoru na mejah Evropske unije.

"Spoprijemanje s terorizmom ima po mojem mnenju dve razsežnosti, s katerima se je treba spopasti na usklajen način. Potrebujemo boljšo zaščito naših zunanjih meja, pa tudi trdnejšo in bolj usklajeno migracijsko politiko," je dejal De Croo na novinarski konferenci v Bruslju.

"Težko je doumeti obseg posledic tega terorističnega napada in prejšnjih podobnih napadov. Očitno nas želijo prestrašiti, nočejo sprejeti našega načina življenja, vrednot, ki si jih delimo, priložnosti, ki jih ponujajo odprte družbe. Popolnoma razumem, da so številni Švedi prestrašeni, jezni in razočarani," pa je poudaril Kristersson.

"Mi nismo tisti, ki bi morali zavreči svoje vrednote in način življenja. Moramo vztrajno braniti demokracijo, našo svobodno in odprto družbo," je dodal švedski premier. Tudi on je pozval k okrepljenemu nadzoru na mejah EU-ja in usklajeni migracijski politiki.

Predsednikoma vlad Švedske in Belgije, ki sta danes obiskala prizorišče incidenta v Bruslju, se je na novinarski konferenci pridružila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Med drugim je opozorila na širjenje nasilja in sovražnega govora ter poudarila, da "mora Evropa držati skupaj".