Erdogan je Stoltenbergu zagotovil, da ima Turčija "konstruktivno držo", vendar je švedska sprememba protiterorističnega zakona, da bi izpolnila zahteve Ankare, "brez pomena", če medtem podporniki PKK-ja v državi organizirajo proteste, je dodal.

Dolgoletni turški voditelj je že sredi meseca dejal, da naj Švedska pred julijskim vrhom Nata ne pričakuje spremembe stališča Ankare do njenega članstva v zavezništvu, "če ne bo opravila svoje naloge". Pri tem je imel v mislih novi zakon na Švedskem, ki po njegovem mnenju ne zavira teroristov. "Švedska ima svoja pričakovanja, to pa ne pomeni, da jih bomo izpolnili," je takrat izjavil Erdogan.

Opozoril je tudi, da Turčija ne more pozitivno pristopiti do švedske prošnje za članstvo v Natu, medtem ko v Stockholmu še vedno "protestirajo teroristi". "V skladu z ustavo imajo švedski organi kazenskega pregona določene pravice. Uporabite te pravice. Če se s tem ne boste ukvarjali, na vrhu Nata v Vilni ne bomo mogli reči da," je še dodal Erdogan.

Njegove izjave so sledile junijskim protestom v središču Stockholma, na katerih so protestniki mahali z zastavami v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) in nosili napise "Ne Natu".

Ankara drži Stockholm v šahu

Ankara sicer od Stockholma že dalj časa zahteva izročitve članov ali simpatizerjev stranke PKK kot tudi domnevno vpletenih v poskus državnega udara v Turčiji leta 2016, če želi doseči, da bi Turčija ratificirala njene pristopne protokole za vstop v zvezo Nato.

Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja lani. Turčija in Madžarska imata različne pomisleke glede njenega vstopa, druge članice in Stoltenberg pa obe državi že dolgo pozivajo k ratifikaciji švedskih pristopnih protokolov.