Vojna v Ukrajini traja že več kot devet mesecev, medtem pa je Rusija izgubila več kot pol ozemlja, ki ga je zasedla od začetka napadov.
Trenutno največ spopadov poteka v Bahmutu in Donecku na vzhodu Ukrajine, je dejala Nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti ZDA Avril Haines. Po njenih besedah se je bojevanje upočasnilo po ruskem umiku enot z zahoda pokrajine Herson prejšnji mesec, poroča BBC.
Avril Haines je dejala, da se bosta tako ukrajinska kot ruska stran skušali na novo opremiti, obnoviti zaloge in preoblikovati za morebitne spomladanske protiofenzive.
"Smo pa skeptični glede tega, ali bodo Rusi za to dejansko pripravljeni," je dejala. Dodala je, da je glede ukrajinskih sil bolj optimistična.
Ameriška direktorica za obveščevalne dejavnosti je še dejala, da ameriške obveščevalne službe menijo, da ruski predsednik Vladimir Putin nima celotne slike o težavah, s katerimi se spopada ruska vojska. Omenila je pomanjkanje streliva, težave z moralo, zalogami in logistiko.
Stotine krajev brez elektrike
Kot je sporočil predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Jevgenij Jenin, je po večtedenskih ruskih napadih na električno infrastrukturo v državi več kot 500 ukrajinskih krajev še vedno brez elektrike.
"Sovražnik še naprej napada osnovno infrastrukturo v državi. Trenutno je 507 krajev v osmih regijah naše države odrezanih od oskrbe z električno energijo," je za ukrajinsko televizijo povedal Jenin.
Najbolj prizadeta je Harkovska regija s 112 odrezanimi vasmi. V regijah Doneck in Herson je odrezanih še 90 vasi, druge pa so v regijah Mikolajiv, Zaporožje in Lugansk, je še dejal.
Zaradi ponavljajočih se vsakodnevnih prekinitev dobave električne energije je na milijone ljudi ostalo brez ogrevanja in razsvetljave, temperature pa so se v zadnjih dneh spustile pod ledišče. Ukrajinske oblasti so v soboto vnovič pozvale civiliste, naj kljub trenutnim razmeram ne obupajo.
Zasebni ukrajinski energetski operater DTEK je medtem v četrtek sporočil, da je skoraj polovica ukrajinskega električnega omrežja še vedno poškodovana, potem ko je Rusija oktobra po nizu ponižujočih vojaških porazov na terenu začela napadati ukrajinske energetske objekte.
Možnost novih ruskih napadov na ukrajinsko energetsko omrežje vzbuja strahove, da bo zima za civilno prebivalstvo še posebej težka in da grozi nov val beguncev iz Ukrajine.
Nasa: Rusija v Ukrajini požela 5,8 milijona ton pšenice
Rusija je na ukrajinskih poljih letos požela približno 5,8 milijona ton pšenice v vrednosti približno 950 milijonov evrov, je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa. Kljub bojaznim, da letos ukrajinski kmetje zaradi ruske agresije ne bodo poželi pšenice, se je žetev približala petletnemu povprečju.
Po ocenah znanstvenikov, ki sodelujejo v raziskovalnem projektu programa ameriške vesoljske agencije za varnost preskrbe s hrano in kmetijstvo Nasa Harvest, so kmetje letos na ukrajinskem ozemlju skupaj pridelali približno 26,6 milijona ton pšenice, kar je bistveno več od pričakovanj.
To je sicer manj od lanske rekordne letine, ki je znašala 33 milijonov ton, vendar je blizu petletnega povprečja, ki znaša 27,9 milijona ton. Vendar Ukrajina zaradi vojne ni imela dostopa do 22 odstotkov te pšenice v vzhodnem delu države.
Skupno je bilo s polj, ki niso bila pod ukrajinskim nadzorom, požetih približno 88 odstotkov posajene pšenice. Polja, ki so ostala nepožeta, so bila večinoma ob frontni črti, je v petek navedla agencija. Ukrajinski kmetje so po celotni državi poželi 94 odstotkov pridelka, kaže analiza agencije.
Nasa Harvest za raziskavo skupaj z več partnerskimi ustanovami uporablja satelitske podatke in modeliranje.
V prvih dneh ruske invazije v Ukrajini so strokovnjaki za prehransko varnost opozarjali, ali bodo ukrajinski kmetje sploh lahko poželi pšenico in ječmen, ki so ju posadili prejšnjo jesen, je zapisano v sporočilu Nasa Harvest. Skrbelo jih je tudi, da bi zmanjšan izvoz žita iz Ukrajine lahko povzročil pretrese na svetovnih trgih in povzročil pomanjkanje hrane na oddaljenih celinah.
Kijev nezadovoljen s cenovno kapico za rusko nafto
Medtem je v soboto ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski cenovno kapico za rusko nafto, ki so jo sprejele zahodne zaveznice Ukrajine, označil za "šibko" in dodal, da ni dovolj "resna", da bi škodovala ruskemu gospodarstvu.
Članice EU-ja in skupine G7 so zgornjo mejo za ceno ruske nafte, izvožene po morju, postavile pri 60 dolarjev za 159-litrski sod, Kijev pa si je želel omejitev v višini 30 dolarjev.
Oktobra je skupina Opec+, ki združuje 13 članic Organizacije držav izvoznic nafte in 10 nečlanic, v njej pa sodeluje tudi Rusija, sprejela dogovor o zmanjšanju črpanja nafte za dva milijona sodčkov na dan z namenom doseči povišanje cene nafte.
Poteza je razjezila ZDA in druge zahodne države. Washington je Opec+ obtožil, da je na strani Rusije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje