Ta prva večja stavka po volilni zmagi stranke Sirize premierja Aleksisa Ciprasa 20. septembra, ki je prvič prišel na oblast januarja prav z obljubami o koncu varčevanja, a bil nato zaradi groženj o izstopu iz evroobmočja stisnjen v kot in je moral sprejeti pogoje tretjega programa pomoči. Zanimivo je sicer, da splošno stavko podpira tudi Siriza, ki je sporočila, da bo vsesplošna prekinitev dela okrepila vladna pogajalska izhodišča z mednarodnimi posojilodajalci.

Zaradi stavke so bili ves četrtek odpovedani notranji leti, ustavljen pomorski promet, javni uradi pa zaprti. V bolnišnicah so obravnavali le nujne primere, zaprte so bile tudi nekatere šole, saj se prve vsedržavne stavke v letu dni udeležujejo tudi učitelji, študentje, zdravniki, novinarji in vozniki.

Zgodovina se ponavlja
Stavka poteka v času, ko visoki predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Evropskega mehanizma za stabilnost preverjajo reforme, ki jih je Grčija obljubila za nov paket finančne pomoči.

Finančni ministri držav v evrskem območju so dali pred dnevi Grčiji še teden dni časa za izvedbo ukrepov, zahtevanih v zameno za naslednji finančni obrok dveh milijard evrov. "Grčija je pod velikim časovnim pritiskom, da izvede ukrepe, zahtevane v zameno za sprostitev naslednjega finančnega obroka," je v ponedeljek izjavil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

48 ukrepov v zameno za dve milijardi
Za izplačilo naslednje tranše dveh milijard evrov mora Grčija izvesti seznam 48 zelo podrobnih ukrepov. Približno tretjine pogojev še ni izpolnila. Med odprtimi točkami sta na primer vprašanji odvzema nepremičnine pod hipoteko zaradi neplačila obrokov in uvedba davka na dodano vrednost za zasebne šole. Precej hitro je treba po Dijsselbloemovih besedah rešiti tudi vprašanje upravljanja bank v prihodnosti, da ne bi to ogrozilo načrtovane dokapitalizacije bank.

Deset milijard evrov iz tretjega programa pomoči Grčiji v vrednosti 86 milijard evrov je že šlo na poseben račun pri evropskem reševalnem skladu ESM za ukrepe za stabilizacijo bank. V celotnem 86-milijardnem programu je sicer za dokapitalizacijo bank predvidenih 25 milijard evrov, ki naj bi jih Grčija poplačala iz privatizacijskega sklada. Po oceni Evropske centralne banke (ECB) štiri glavne grške banke po neugodnem scenariju potrebujejo približno 14,4 milijarde evrov.

Če bi Grčija izpolnila zahtevane ukrepe, bi to poleg dveh milijard evrov sprostilo tudi prenos desetih milijonov evrov za dokapitalizacijo grških bank. Upniki so Grčiji v prvi tranši iz 86-milijardnega programa pomoči namenili 26 milijard evrov. Deset milijard evrov je šlo na poseben račun pri evropskem reševalnem skladu ESM za ukrepe za stabilizacijo bank, 13 milijard pa so Atene dobile takoj. V sklopu prve tranše so tako na voljo še tri milijarde evrov. Članice evrskega območja so pripravile seznam zelo podrobnih ukrepov, ki bi jih morala Grčija za naslednji dve milijardi evrov izvesti do sredine oktobra, vendar se to ni zgodilo.