Okoli 500 predstavnikov glavnih hrvaških strank, Hrvaške demokratske skupnosti BiH-a (HDZ BiH) in HDZ-ja 1991, ter osmih manjših hrvaških strank (HKDU-ja BiH-a, HSP Herceg-Bosne, HSS-a BiH-a, Združenega HSP-ja, Demokratičnega centra BiH-a, Hrvaškega pravaškega bloka BiH-a ter HSP-ja dr. Ante Starčević Herceg-Bosne) je ob ustanovitvi zbora soglasno sprejelo politično resolucijo, v kateri zahtevajo reformo ustave in volilnega zakona, tako da bo zagotovljena enakopravnost Hrvatov z drugima dvema konstitutivnima narodoma tudi z vzpostavitvijo hrvaške entitete ter da bodo Hrvati lahko samostojno izbirali svoje predstavnike. Obsodili so oblikovanje oblasti v Federaciji BiH brez večinske politične volje Hrvatov.

Hrvati zahtevajo ustavne spremembe
"Hrvaški narodni zbor meni, da bi samo temeljita reforma ustave, ki bi omogočala popolno institucionalno enakopravnost in novo upravno-teritorialno organizacijo z oblikovanjem več zveznih enot, od katerih bi bila najmanj ena večinsko hrvaška, lahko zagotovila resnično enakopravnost hrvaškega naroda v BiH-u," med drugim piše v resoluciji.

Predsednik HDZ BiH-a Dragan Čović, ki je bil izbran za predsednika predsedstva Hrvaškega narodnega zbora (HNS), je dejal, da so vse odločitve sprejeli v skladu z ustavo in zakoni BiH-a ter da ne bodo sprejemali nobenih nezakonitih korakov. Izrazil je pričakovanje, da bo mednarodna skupnost razveljavila odločitev o zakonitosti oblikovanja oblasti Federacije BiH brez hrvaških predstavnikov, glede na to, da jo je kot nezakonito označila volilna komisija BiH-a.

Zagreb podpira enakopravnost Hrvatov v BiH-u
Čović je poudaril, da imajo za sprejete odločitve podporo hrvaškega predsednika in premierke, Iva Josipovića in Jadranke Kosor. Njen posebni odposlanec je na sestanku prenesel njeno podporo, da si Hrvati v BiH-u zagotovijo enakopravnost.

Inzko: Spremembe znotraj pristojnih institucij
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Valentin Inzko je v odzivu poudaril, da "nima nobena stranka ali posameznik izključne pravice, da predstavlja kateri koli konstitutivni narod". "Obdobje vzporednih institucij je za nami. Edino mesto za spremembe je znotraj pristojnih institucij." Inzko je pozval k čimprejšnji vzpostavitvi zgornjega doma parlamenta BiH-a in vlade BiH-a, ki pol leta po splošnih volitvah še nista oblikovana.

Zaplet reševal tudi Kučan
Vojno v BiH-u je končal t. i. daytonski mir, vendar dobrih 15 let pozneje reforme ostajajo neuresničene, največjo oviro pa predstavljajo spori in delitve med etničnimi skupinami ter pozivi k delitvi države. Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je po razglasitvi neodvisnosti Kosova predlagal, da bi se Republika srbska odcepila.

Slovenski premier Borut Pahor je nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana imenoval za posebnega poročevalca o BiH-u, da bi preučil mogoče poti za ustavne spremembe v BiH-u. Politični zastoj v BiH-u je reševala tudi mednarodna skupnost, a t. i. mini Dayton ni prinesel uspeha.