Takšno sporočilo je moč razbrati v poročilu 'Hoja po zahodni strani: vloga Svetovne banke in IMF-a v ukrajinskem konfliktu' (Walking on the West Side: the World Bank and the IMF in the Ukraine Conflict) neodvisnega kalifornijskega inštituta za politološke vede The Oakland Institute, ki ugotavlja, da vzhodno-zahodni boj za prevlado v Ukrajini poteka tako na ravni kontrole naravnih virov, kot je uran in drugi minerali, kot tudi na geopolitični ravni (vprašanje ukrajinskega članstva v Natu). "A vprašanje zelo pomembnega sektorja v Ukrajini, kmetijstva, ki je tretji največji izvoznik koruze in peti največji izvoznik žit na svetu, je bilo v javnosti spregledano."

"Zahod poskuša vsiliti svoje interese"
Finančni komentator New York Timesa Danny Hakim je v članku Ukraine faces Hurdles in Restoring Its Farming Legacy maja letos sicer zapisal, da v luči ukrajinske in ukrajinsko-ruske krize, "poskuša Zahod skozi spremembe vsiliti svoje interese". A osvetlitev podrobnosti septembra ratificiranega pridružitvenega sporazuma Ukrajine k Evropski uniji (EU), ki je Viktorja Janukoviča stal predsedniškega stolčka in zatresel državno varnost, prihajajo na dan šele zdaj.

Odstavljeni ukrajinski predsednik je bil namreč za mednarodne finančne institucije trd zalogaj. Poleg tega, da je zavrnil 17 milijard dolarjev vredno posojilo IMF-a in se raje odločil za ruski paket, ki je vseboval za 15 milijard dolarjev nakupa ukrajinskih državnih obveznic in 33-odstotno znižanje cene zemeljskega plina, je leta 2010 vložil veto na reformo davka, ki ga je kot del varčevalnih ukrepov zahteval IMF. Slednji prav tako ni bil zadovoljen, da je vrhovna rada potrdila znižanje cen plina. Ukrajini je ruski energetski velikan Gazprom namreč ceno znižal na 268,5 dolarjev za 1000 kubičnih metrov, cena na trgu pa je bila okoli 400 dolarjev.

Poziv tujim investitorjem ...
Znano je, da je EU za nekaj več kot 80 odstotkov iz Ukrajine izvoženih kmetijskih proizvodov uveljavil ukinitev carinskih dajatev, s čimer bi rad še nadaljeval. Ukrajini je sicer 30. aprila letos Mednarodni denarni sklad odobril že omenjenih 17 milijard dolarjev pomoči za dve leti, a pod pogojem, da napreduje pri gospodarskih reformah. To med drugim pomeni višje davke, zamrznitev plač in povišanje cen energije - s 1. majem so morali ceno zemeljskega plina dvigniti za kar 50 odstotkov.

"Cilj tovrstnih pobud je, da bodo tuji vlagatelji dobili samozavest, ko bo krize konec. Velike multinacionalke so že izrazile okvirno zanimanje za ukrajinsko kmetijstvo, a do zdaj niso naredile koraka naprej, saj ne želijo vlagati v industrijo, ki ima strukturne pomanjkljivosti in v zadnjem času tudi težave z vzhodno sosedo," je v New York Timesu še zapisal Hakim.
... in odpiranje trga GSO-ju
A kot poroča kalifornijski inštitut, gospodarske reforme pomenijo tudi odstranitev omejitev, ki ovirajo konkurenčnost in odprtje trga; mednje sodita prodaja kmetijskih zemljišč v zasebno last ter odprtje trga za proizvodnjo gensko spremenjene hrane (GS) in gensko spremenjenih organizmov (tj. rastlin, živali, mikroorganizmov), česar do zdaj Ukrajina ni dovoljevala, je zapisano v poročilu 'Hoja po zahodni strani: vloga Svetovne banke in IMF-a v ukrajinskem konfliktu'.

V poročilu je na tem mestu izpostavljen spregledani člen 404 (poglavje 17) pridružitvenega sporazuma, ki pod točko c) pravi: Sodelovanje med pogodbenicama na področju kmetijstva in razvoja podeželja je spodbujanje sodobne in trajnostne kmetijske proizvodnje, ki je spoštljiva do okolja in blaginje živali, vključujoč razširitev organskih metod pridelave in uporabe biotehnologije, med drugim z implementacijo najboljših praks na teh področjih.
Rastoči trg
"Ni dvoma, da ta odločba ugaja pričakovanjem kmetijske industrije," piše poročilo, ki navaja izjavo direktorja za raziskave investicijske banke Michaela Coxa: "Ukrajina, in tudi širše, Vzhodna Evropa, je med najbolj obetavnimi rastočimi trgi za proizvajalce kmetijske mehanizacije, kot je gigant Deere, pa tudi proizvajalcem semen Monsanto in DuPont."
Vsa tri omenjena podjetja so ameriška. Monsanto in Dupont Pionner sta vodilna proizvajalca hibridnih semen in gensko spremenjenih organizmov na svetu, John Deere pa je vodilni proizvajalec kmetijske in gozdarske mehanizacije, kot tudi eden večjih proizvajalcev gradbene mehanizacije na ameriškem trgu.

Domnevno lobiranje ameriškega zunanjega ministrstva
Spletna stran WikiLeaks je med drugim leta 2011 objavila tajne depeše, ki nakazujejo, da naj bi ameriško zunanje ministrstvo po vsem svetu lobiralo za Monsanto in druge biotehnološke korporacije, kot so DuPont, Syngenta, Bayer in Dow.
Nagrajena kanadska preiskovalna novinarka in avtorica več knjig Joyce Nelson pa je opozorila na poročilo ameriške neprofitne organizacije Food & Water Watch, ki je pregledala in zbrala vse objavljene depeše (2005-2009). V poročilu Biotehnološki ambasadorji: kako ameriško zunanje ministrstvo promovira svetovno agendo semenske industrije, so zapisali, da poskuša ameriško ministrstvo izboljšati mnenje o biotehnologiji v javnosti, "tudi s sprejetjem zakona, ki bi opustil zahtevano označevanje na embalaži, da gre za gensko spremenjeno hrano (GS)."
"Kmetje bi trpeli resno škodo"
Ukrajina ima izredno rodovitno črno zemljo, ki je rodila več kot četrtino vseh poljščin v nekdanji Sovjetski zvezi, zaradi česar so ji pravili tudi žitnica Sovjetske zveze. Danes na svetovni ravni izvozi 16,2 odstotka koruze in 6,3 odstotka pšenice. "Ukrajinsko kmetijstvo bo trpelo resno škodo, če bo vlada dovolila uporabo gensko spremenjenih semen v državi. Kmetje si bodo s tovrstnimi pridelki zmanjšali trge za izvoz, saj je tako v Rusiji kot v EU-ju močna propaganda proti uporabi gensko spremenjene hrane in organizmov," so zapisali na spletni strani sustainablepulse.com, ki spremlja dogodke glede GSO-ja po vsem svetu.
Stopar: Igranje z Ukrajino bo imelo daljnosežne posledice
Še pred osmimi meseci se je šušljalo, da je Ukrajina pred skorajšnjim bankrotom. Februarja letos ji je bonitetna hiša Standar & Poor's zmanjšala bonitetno oceno s CCC+ na CCC. Država je imela vedno manj deviznih rezerv, tuji investitorji so se je izogibali v velikem loku, državni dolg se je večal.
Mesečna plača na zahodnem delu Ukrajine je recimo 200 evrov. "V Ukrajini je življenjski standard sicer nizek, a Ukrajina je bogata država," je januarja v intervjuju za MMC dejal novinar Radia Slovenija in nekdanji RTV-jev dopisnik iz Moskve Andrej Stopar in dodal, "igranje z njo lahko sproži daljnosežne posledice, ki jih morda zdaj niti ne pričakujemo. Mislim, da ni države, ki bi ji destabilizacija Ukrajine ustrezala."
Vpletenost
Ukrajini je zato uvodna denarna "pomoč" IMF-a med drugim pomenila tudi denarno pomoč Svetovne banke, EU-ja, Kanade in Japonske v višini 15 milijard dolarjev ter milijardo dolarjev posojilnih jamstev ZDA. Pri tem bo morala Ukrajina del od 17 milijard dolarjev porabiti tudi za plačilo dela dolga, ki ga ima do IMF-a.
"Kot kaže, sta bila Svetovna banka in IMF globoko vpletena v izvedbo strukturnih reform in varčevalnih ukrepov, ki bo imelo vpliv na življenje Ukrajincev," piše v poročilu inštituta The Oakland Institute. Za izvajanje t. i. strukturnih reform je Svetovna banka Ukrajini v zameno za denarno posojilo naložila neoliberalne pogoje. Vlado v Kijevu je vljudno prosila, naj omeji svojo moč, in sicer tako, da odstrani omejitve, ki ovirajo konkurenčnost, torej, da odobri prodajo kmetijskih zemljišč v lasti velikih zadrug v lastnino zasebnim podjetjem in omeji nadzor države na področju gospodarstva.

Zlata jama, a čigava?
"Ukrajinsko kmetijstvo je zlata jama, a spremeniti se mora poslovno ozračje. Najpomembnejše je, da se vlada umakne iz posla," je dejal vodja Ameriško-ukrajinskega poslovnega sveta Morgan Williams.
V zadnjih letih je bilo v Ukrajini tujim podjetjem prodanih več kot 1,6 milijona hektarjev kmetijske zemlje. Največ jih je kupilo neko podjetje iz Luxembourga (405.000 hektarjev), sledijo investitorji s Cipra (444,800 hektarjev), francoske korporacije (120.000 hektarjev) in ruska podjetja (250.000 hektarjev). Kitajska naj si bi želela v Ukrajini kupiti kar tri milijone hektarjev zemlje. S tem bi postala lastnica petih odstotkov obdelovalnih površin v Ukrajini, kar znaša velikost Belgije, a za zdaj naj dogovor še ne bi bil sklenjen.

Ukrajinsko gospodarstvo se bo po napovedih Svetovne banke zaradi nemirov v državi letos skrčilo za osem odstotkov, zato Svetovna banka Ukrajino poziva k nadaljevanju strukturnih reform, da bo lahko lažje prebrodila krizo. Med drugim mora okrepiti boj proti korupciji in zmanjšati birokracijo, da bo lahko leta 2016 dosegla rast.