Morali bi mu dati Nobelovo nagrado za laganje.
Nekdanji vodja bosanskih Srbov je na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu nadaljeval predstavitev svoje obrambe in zanikal, da je srbska stran kriva za začetek vojne v BiH-u. "Do 1. aprila (leta 1992) so v BiH-u ubijali samo Srbe," je izjavil Karadžić, ki ga obtožnica v 11 točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida med vojno v BiH-u.
"Januarja 1991 začetek kampanje za neodvisnost Bosne"
Karadžić, ki se brani sam, trdi, da so se Milan Kučan, Franjo Tuđman in Alija Izetbegović dogovorili o napadu na jugoslovansko armado. "Izetbegović je decembra 1990 prisegal na Jugoslavijo, januarja 1991 je bila po volitvah oblikovana vlada, konec januarja pa se je začela kampanja za neodvisnost Bosne," je dejal obtoženec, ki ga obtožnica v 11 točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida med vojno v BiH-u.
Haaško sodišče je od Hrvaške zahtevalo, da mu do 22. Marca pošlje pojasnila o iskanju dokumentov, ki jih od Zagreba zahteva Karadžić. Ta želi dokumente o domnevnem tihotapljenju orožja čez Hrvaško v BiH. Joško Paro, hrvaški veleposlanik na Nizozemskem, je na posebnem naroku februarja dejal, da je Hrvaška poslala 15 dokumentov in je pripravljena izpolniti tudi preostale zahteve, če bo Karadžić bolj natančno opisal, kaj želi, oziroma če dokumente sploh ima v svojih arhivih.
Septembra lani je Karadžić od Hrvaške in še šestih držav zahteval dokumente o oboroževanju Bošnjakov prek letališča v Tuzli, o prevozu orožja iz Irana čez Zagreb, o uporabi mednarodnih organizacij za tihotapljenje orožja v BiH-u, o pokolu civilistov na sarajevski tržnici Merkale in zapisnike o prisluškovanju nekdanjim voditeljem bosanskih Srbov.
Obtoženec je podrobno pojasnil dogajanje v vrhu takratnih oblasti BiH-a. Bošnjaško Stranko demokratske akcije, s katero si je Karadžićeva Srbska demokratska stranka delila oblast, je obtožil, da je nezakonito mobilizirala pripadnike notranjega ministrstva in nezakonito prisluškovala pogovorom svojim vladnim partnerjem. Zatrdil je, da je Stranko demokratske akcije skušal odvrniti od vojne in poudaril, da haaško tožilstvo ne more najti niti enega dokumenta, zakona ali odredbe, ki jih je podpisal kot predsednik skupščine bosanskih Srbov in bi ga bremenili kršitev mednarodnega prava.
"Tožilstvo se moti, ko pravi, da smo decembra 1992 ustanovili Srbsko republiko BiH, da bi dosegli svoje cilje. Ustanovili smo jo, da bi Stranki demokratske akcije preprečili dosego njenih ciljev, ki so bili v nasprotju z našo voljo," je poudaril.
"Obleganje Sarajeva in pokol v Srebrenici sta mit"
Karadžić je obleganje Sarajeva med leti 1992 in 1996, ko je umrlo okoli 10.000 ljudi, opisal kot rezultat pobijanja muslimanov med seboj. Šlo je za "prekanjeno strategijo" mladih bosanskih muslimanov, z namenom, da v državo pridejo "tuje enote in tuja intervencija". Masaker v Srebrenici - leta 1995 je umrlo več kot 7.000 muslimanskih moških in dečkov - je označil za mit, ki naj bi ga zasnovali muslimani, da bi obtožili srbske sile, in kategorično zavrnil svojo vpletenost.
Odziv preživelih in sorodnikov žrtev iz Srebrenice, ki so prišli v Haag na sojenje, je bil hiter. "Morali bi mu dati Nobelovo nagrado za laganje," je bila ogorčena ena od članic društva Matere Srebrenice.
Sojenje preloženo
Zaradi Karadžićeve zahteve za trimesečno preložitev začetka dokaznega postopka, ki ga je sodišče sicer zavrnilo, a se je obtoženec pritožil, je sojenje do nadaljnjega preloženo.
Morali bi mu dati Nobelovo nagrado za laganje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje