Zaradi vse večjega števila beguncev, ki so pribežali v sosednji Uzbekistan, država nima več potrebnih zmogljivosti, da bi lahko sprejela nove ljudi, zato je zaprla mejo s Kirgizijo. Nasilje v Ošu in Džalalabadu naj bi zahtevalo najmanj 170 življenj, a Mednarodni odbor Rdečega križa ocenjuje, da je žrtev več.

"Uzbekistanu skušamo zagotoviti dovolj pomoči, da bo življenje njegovih prebivalec, kljub dodatnim beguncem, še vedno lahko potekalo normalno," je v pismu Varnostnemu svetu ZN-a zapisal posebni odposlanec ZN-a Lynn Pascoe. Ob tem je izrazil skrb, ker ne vedo, ali bo vsem beguncem sploh uspelo prečkati mejni prehod.

EU namenila pet milijonov evrov pomoči
Evropska unija bo žrtvam nasilja v Kirgiziji namenila pet milijonov evrov. sredstva EU-ja bodo porabili za zdravstveno oskrbo, hrano, vodo, krizno nastanitev in psihosocialno pomoč. S pomočjo je pohitel tudi Mednarodni odbor Rdečega križa, ki dostavlja zdravniško pomoč, hrano in šotore. Urad visokega komisariata za begunce (UNHCR) je v Uzbekistan prepeljal okoli 240 ton opreme za nastanitev.

Nasilju ni videti konca
Očividci so za BBC dejali, da so v mestu Oš na jugu Kirgizije, kjer je izbruhnilo nasilje, in v Džalalabadu - v obeh mestih je razglašeno izredno stanje - videli požgane domove in številna trupla. Prav tako naj bi se dogajali sistematični umori, tudi otrok, in posilstva. Kot poroča agencija Reuters, naj bi se izbruhi nasilja približevali tudi prestolnici Biškek.

Uzbeški begunci, ki so sicer etnična manjšina v južni Kirgiziji (predstavljajo 15 odstotkov prebivalcev v 5,5-milijonski Kirgiziji), so dejali, da so se po uzbeških soseščinah peljala oborožena vozila, s katerih so streljali civiliste in tako očistili pot tolpam, ki so hodile za vozili.

Etnični spopadi v kirgiškem mestu Oš so se začeli v petek, ko so kirgiške tolpe začele napadati trgovine in domove Uzbekov, s tem pa so se okrepile napetosti med etničnima skupinama na območju, ki so se tiho stopnjevale že generacijo. V južni del Kirgizije so začeli prihajati oboroženi moški tudi iz drugih delov Kirgizije, kot iz Tadžikistana in iz Kitajske, zato se je država odločila, da bo na teh delih zaprla mejne prehode.

Kirgiška vlada je pod vodstvom začasne predsednice Roze Otunbajeve ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva prosila za pomoč. Odgovor Rusije je bil negativen, češ da gre za notranjo stvar države. So pa na jug Kirgizije, kjer imajo svoje vojaško oporišče, poslali enoto padalcev, in sicer za okrepitev in zaščito ruskega oporišča, ne pa za pomoč pri ustavitvi nasilja. Otunbajeva je danes še enkrat poudarila, da ruske pomoči ne bo.

V Kirgiziji kljub razglasitvi izrednega stanja v Ošu in Džalalabadu načrtujejo izvedbo napovedanega referenduma o novi ustavi, ki bo 27. junija. Če bo referendum uspel, bo Kirgizija postala parlamentarna republika. Hkrati se bodo zmanjšala pooblastila predsednika, s čimer bodo preprečili morebitno samovoljo vladanja prvega človeka Kirgizije.