Vlada in uporniki, ki se že štiri leta pogajajo v Havani, so sporočili, da so v novi sporazum vključili predloge opozicije, verskih voditeljev in drugih. Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos, ki je bil za mirovna prizadevanja letos nagrajen z Nobelovo nagrado za mir, upa, da bo z novim dogovorom končno poenotil razdvojeni narod.

Kolumbijski volivci so na referendumu pokazali močno razklanost, pri čemer je številne skrbelo, da Farc ne bo kaznovan za svoje zločine, spet drugi pa so bili polni upanja, da bo sporazum končno naredil konec nasilju. "Pozivamo vso Kolumbijo in mednarodno skupnost, naj podpreta ta novi dogovor in njegovo hitro implementacijo, da bi tako pustili tragedijo vojne v preteklosti," sta obe strani zapisali v izjavi za javnost. "Mir ne more več čakati."

Drugi referendum - da ali ne?
Vlada še ni sporočila, kdaj - če sploh - naj bi razpisala še drugi referendum za potrditev dogovora, čeprav ga nekateri opozicijski politiki na Twitterju že zahtevajo. Novi dogovor ne bo spremenil spornega dela, ki dopušča upornikom, da pridejo v kongres, do leta 2026 pa bodo imeli v kongresu po deset predstavnikov s pravico glasovanja. Ne bo pa sporazum integriran v kolumbijsko ustavo, Farc pa bo moral predložiti popoln inventar svojega premoženja, ki je namenjeno za odškodnino žrtvam, je sporočil Santos.

Modificirani sporazum predpostavlja odstranitev tujih sodnikov s posebnih mirovnih sodišč, bodo pa navzoči tuji opazovalci, medtem ko mora Farc v zameno predati vse podatke o svoji vpletenosti v trgovino z mamili. Novi dogovor omejuje delo posebnih sodišč na deset let in zahteva, da so kakršne koli preiskave odprte v prvih dveh letih.

Kar je najbolj motilo tiste, ki so glasovali proti prvotnemu sporazumu, je bil del, po katerem obsojenim upornikom namesto zapornih kazni nalagajo zgolj opravljanje družbenokoristnih del. Da bi v popravljenem sporazumu družbenokoristna dela spremenili v zaporne kazni, ni bilo prav verjetno, je pa Santos dejal, da bo dogovor zagotovil, da bo obsojenim upornikom onemogočen dostop do določenih območij, bivališč in podobno.

Opozicija ni povsem zadovoljna
O predlogu opozicije, da se vodjem Farca po izteku onemogočijo kandidature za visoke državne in politične položaje, z uporniki niso razpravljali, je povedal Santos. "Zelo pomembno je, da Kolumbijci razumejo, da je razlog za vse mirovne procese na svetu prav ta, da uporniki odložijo orožje in se lahko udejstvujejo v zakoniti politiki. Naš proces s Farcem ni in ne more biti izjema."

Nekdanji kolumbijski predsednik Alvaro Uribe, ki je bil na čelu opozicije pri izvirnem sporazumu, tudi z modificiranim sporazumom ni zadovoljen, navajajo viri. Uribe, ki se je s Santosom sešel v soboto, je dejal, da bi njegov tabor in žrtve morali dobiti priložnost za preučitev novega dogovora, preden je ta implementiran. "Predsednika sem prosil, da besedilo, ki ga bodo objavili v Havani, ni dokončno," je dejal in dodal, da bi si opozicija morda želela še manjših popravkov.

V dobre pol stoletja državljanske vojne v Kolumbiji je bilo ubitih več kot 220.000 ljudi, več milijonov pa jih je moralo zapustiti svoje domove.