Predsednik Juan Manuel Santos je sporočil, da so pogajanja z ELN-jem zamrznjena, dokler uporniki ne bodo "živega in zdravega" izpustili nekdanjega kongresnika Odina Sancheza, ki ga zadržujejo za talca. Predtem se je oglasil tudi notranji minister Kolumbije Juan Fernando Cristo, ki je prav tako dejal, da se bo vlada začela pogajati šele, ko bo prepričana, da je Sanchez izpuščen: "Če pogajanj ne bomo mogli začeti danes, jih je vlada pripravljena začeti v soboto ali nedeljo oziroma ko bo prepričana, da je Sanchez na prostosti."

Pogajanja bi se sicer morala začeti v četrtek zvečer v ekvadorski prestolnici Quito. Kolumbijska vlada medtem še ni končala pogajanj z največjo uporniško skupino Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (Farc), saj so volivci na referendumu zavrnili dosežen mirovni sporazum. Pogajanja med vlado in Farcom sicer trajajo že štiri leta.

Volivci zavrnili mirovni sporazum s Farcom
Santos, ki je letos dobil Nobelovo nagrado za mir, je mirovni sporazum s Farcom že sklenil, a so ga volivci zaradi prevelike prizanesljivosti do upornikov na referendumu zavrnili, tako da zdaj pogajanja z njimi nadaljuje. Zavrnitev sporazuma je velik šok, saj sta še dve zadnji anketi 26. septembra kazali, da bo potrjen s približno 20 odstotki prednosti. Pobudniki kampanje proti sporazumu so poudarjali, da so jo uporniki s tem prepoceni odnesli za desetletja spopadov, ki so zahtevali več sto tisoč življenj, za ugrabitve in izsiljevanja, kakor tudi preganjanja ljudi z njihovih domov.

ELN je pred začetkom pogajanj obljubil, da bodo izpustili vse talce. A je v rokah gverilcev še nekdanji kongresnik Sanchez, ki se jim je aprila sam predal v zameno za izpustitev brata Patrocinia Sancheza, ki je po treh letih ujetništva hudo zbolel. Kot piše BBC, naj bi sicer Sancheza uporniki kmalu izpustili. Začetek pogovorov je bil sicer načrtovan že maja, a so tudi tedaj zamrznili pogajanja, saj uporniki niso izpolnili vladnih zahtev po prenehanju ugrabljanja ljudi.

V 50-letnih spopadih več kot 260.000 žrtev
ELN je bil ustanovljen leta 1964, ko se je uprl proti neenakomerni porazdelitvi zemlje in bogastva v Kolumbiji. Navdih je dobil v kubanski revoluciji iz leta 1959. V petih desetletjih boja je skupina večkrat napadla velike posestnike in multinacionalke v državi, obenem so razstrelili številne naftovode. Da se je lahko financirala, se je zatekla k izsiljevanju, ugrabitvam in trgovini z mamili.

Mirovna pogajanja z ELN-jem, ki je druga največja uporniška skupina v državi, bodo pomenila odprtje odločilne fronte v prizadevanjih predsednika Santosa za končanje več kot 50 let trajajočih spopadov, ki so zahtevali življenja več kot 260.000 ljudi.