Pogajalci kolumbijske vlade so sicer z vodjo pogajalcev Farca Lucianom Marinom dosegli dogovor že pred nekaj več kot enim tednom, zdaj pa bo dogovor potrdila tudi kolumbijska vlada oziroma parlament, in ne več volivci na referendumu, poroča BBC.

Ti so namreč 2. oktobra zavrnili prvi doseženi mirovni dogovor (podpisan 26. septembra), s katerim želi predsednik Juan Manuel Santos, ki je bil ravno zaradi tega imenovan za letošnjega nagrajenca Nobelove nagrada za mir, končati 52-letne spopade, v katerih je bilo ubitih najmanj 260.000 ljudi.

Opozicija znova proti sporazumu
Novi mirovni sporazum vsebuje več kot 50 sprememb, a je po mnenju opozicije, ki jo vodi nekdanji predsednik države Álvaro Uribe, še vedno preveč popustljiv do upornikov. "To je edinstvena priložnost za zaprtje tega bolečega poglavja naše zgodovine, ki je v pol stoletja prizadela življenja več milijonov Kolumbijcev."

Začasnega dogovora se sicer za zdaj sicer držita še obe strani, med Kolumbijci pa je vedno več strahu, da bi lahko znova vzniknilo nasilje, v katerem bi odraščala še ena generacija, poroča BBC, ki poudarja, da se z vsebino novega dogovora verjetno ne bodo strinjali predvsem desno usmerjeni politiki, saj menijo, da je vsebina novega dogovora preveč podobna prejšnji. Predsednik Santos upa, da bo tokrat prevladala želja po vzpostavitvi miru.

Gverilsko gibanja
Farc je gverilsko gibanje, ki se je v Kolumbiji vzpostavilo v obdobju hladne vojne. Za dosego svojih ciljev, to je predvsem vodenje protiimperialistične politike, ki bi bila naklonjena reformi kmetijstva in izboljšanju statusa kmetov, uporabljajo različne vojaške taktike, tudi teroristična dejanja. Gibanje ima okoli 18.800 članov, med katerimi jih polovica sodeluje v gverilskih akcijah.