Foto:
Foto:
Vlasta Jeseničnik
Vlasta Jeseničnik je obiskala ribiče in gojitelje ostrig v Louisiani. Foto: MMC RTV SLO
Ostrige
Gojitelji ostrig se bojijo, da bodo ob znaten del letošnjega pridelka. Foto: EPA

V ZDA jim še vedno ni uspelo "zakrpati" poškodovane naftne vrtine na dnu Mehiškega zaliva, iz katere vsak dan izteče skoraj 800.000 litrov nafte, zaradi česar je naftni madež velik že za polovico Slovenije. Predsednik Barack Obama je razlitje nafte označil za "velikansko okoljsko katastrofo", o njenih razsežnostih pa smo se v MMC-ju pogovarjali z dopisnico RTV Slovenija iz ZDA.

Jeseničnikova ocenjuje, da bodo gospodarske posledice velike. "Sezona lova na rakce je v Louisiani, tako pravijo tamkajšnji ribiči, izgubljena, zaprli so več kot 30 odstotkov gojišč ostrig. Ribiči v vaseh ob ustju Misisippija in jugovzhodni obali Louisiane, ki ji grozi naftni madež, se zelo bojijo negotovosti, kaj bo prinesel novi dan," je dejala slovenska dopisnica, ki je obiskala Louisiano.

Škoda bo več milijard dolarjev
Gibanje madeža je odvisno od tokov in vetra, ki se nenehno spreminja. Madež je dosegel nekatere otoke v zalivu in se zdaj pomika proti Key Westu na Floridi. Ocene škode še niso narejene, saj se ne ve, koliko časa bo nafta še iztekala, koliko obale bo onesnažila in ali bo dosegla občutljive obalne ekosisteme, bo pa verjetno znašala več milijard dolarjev, meni Vlasta Jeseničnik.

Za zdaj še ne ve, koliko naj bi znašale odškodnine. Lastnica potopljene naftne ploščadi, družba British Petroleum, je krajevnim ribičem, ki so zaradi naftnega madeža začasno ostali brez dela, ponudila delo pri postavljanju zaščitnih pregrad na morju, s katerimi bi preprečili izlitje nafte na obalo. Krajevni ribiči namreč dobro poznajo gibanje tokov, morje, in njihove izkušnje so zelo dobrodošle.

Po besedah Jeseničnikove izpada dohodka od ribolova in gojenja ostrig sicer s tem ne bodo nadomestili, bodo pa z zaslužkom nekoliko lažje prebrodili hude čase. British Petroleum je za zdaj štirim zveznim državam, Louisiani, Alabami, Misisipiju in Floridi, za čiščenje madeža in postavljanje pregrad odštel le sto milijonov dolarjev.

BP se je odločil, da bo nad poškodovano vrtino poveznil okoli 80 ton težko jekleno kupolo, ki naj bi jo začeli nameščati konec tedna, a kako uspešni bodo pri tem, si strokovnjaki ne upajo napovedati, pojasnuje dopisnica, saj je vrtina na globini več kot 1.500 metrov in take postopke po navadi uporabljajo v plitkem morju.

Še nekaj tednov do razsežnosti primera Valdez
Žal se dosedanji različni poskusi, od nadzorovanega sežiga nafte do zaščitnih pregrad, predvsem zaradi težav z vremenom, niso izkazali za optimalne. Če jim iztekanja nafte ne bo uspelo ustaviti, se bo po napovedih nekaterih okoljevarstvenikov v Mehiški zaliv že čez manj kot osem tednov izlilo toliko nafte, kot se je je na Aljaski iz poškodovanega tankerja Exxon Valdez leta 1989.

Na Obamo so se že usule kritike, da je to njegova "Katrina", saj naj bi se njegova administracija odzvala prepočasi in neučinkovito. Jeseničnikova meni, da izlitja nafte ne moremo primerjati s katastrofo ob orkanu Katrina, ki je zahtevala ogromno smrtnih žrtev, čeprav znajo biti posledice dolgotrajne.

Obamova administracija je ukrepe za zmanjšanje posledic izlitja nafte sprejela zelo hitro. Pri postavljanju zaščitnih pregrad so že čez nekaj dni sodelovali pripadniki Narodne garde, zdaj sodeluje tudi vojska, vojaška letala so pomagala razprševati kemikalije, je pa res, da je Obama po katastrofi, ki jo je označil za »velikansko okoljsko katastrofo« potreboval kar 12 dni, da je obiskal prizadeto območje, kar je bila po mnenju Jeseničnikove napaka.