Ob predsedniških volitvah bodo v ZDA potekale tudi nič manj napete volitve v ameriški senat, saj bodo velivci glasovali o 33 mestih senatorjev, katerih šestletni mandat se končuje. Zaradi smrti arizonskega senatorja in odstopa senatorja iz Georgije bo potekalo tudi izredno glasovanje o dveh dodatnih mestih v zgornjem domu kongresa ZDA.

Volivci tokrat odločajo o tistih mestih v senatu, ki so v zadnjem mandatu pripadali 12 demokratom in 23 republikancem. V 100-članskem senatu, v katerem po dva senatorja predstavljata posamezno zvezno državo, imajo sicer trenutno večino, tj. 53 sedežev, republikanci.

Glede na analize organizacije The Cook political report je tekma za senatorska mesta najbolj tesna v zveznih državah Mainu, Arizoni, Koloradu, Montani, Alabami in Južni ter Severni Karolini. Izidi volitev naj bi se po oceni omenjenega spletnega mesta nagibali k demokratski večini med drugim v Arizoni in Koloradu.

Predsednik senata, tj. podpredsednik ZDA, ima pravico do glasovanja le v primeru izenačenja, zato je število senatorjev, ki jih republikanci oziroma demokrati potrebujejo za večino, odvisno tudi od tega, kdo bo dobil predsedniški, s tem pa tudi podpredsedniški položaj.

Nov predstavniški dom, novi guvernerji

Američani bodo glasovali tudi o vseh 435 članih predstavniškega doma, da bi si posamezna stranka zagotovila večino, mora imeti 218 sedežev. V spodnjem domu kongresa so imeli zadnji dve leti, kolikor traja en mandat, večino, tj. 232 glasov, demokrati, to zakonodajno telo pa je vodila predsednica Nancy Pelosi.

Vzporedno s predsedniškimi volitvami bodo v ZDA izbrali tudi trinajst novih guvernerjev, od tega se jih devet poteguje za ponovno izvolitev. Novega guvernerja bosta izbrali dve odvisni ozemljih ZDA, in sicer Ameriška Samoa in Portoriko. Izbrani kandidati bodo zasedli položaje za prihodnja štiri leta, izjemi sta New Hampshir in Vermont, kjer njihov mandat traja le dve leti.

Sorodna novica Rekordno število Američanov glas oddalo predčasno, napoveduje se visoka udeležba

Od Medicaida do umetne prekinitve nosečnosti

Na volitvah se bodo američani odločali tudi o vrsti drugih tem, v nekaterih zveznih državah denimo o podaljšanju programa Medicaid, ki pri stroških za zdravstvene storitve pomaga nekaterim prebivalcem, ki za to nimajo dovolj sredstev.

V Koloradu bodo odločali o predlagani prepovedi splava po 22. tednu nosečnosti, medtem ko bodo v Louisiani glasovali o spremembi ustave, ki bi določala, da ustava ljudem ne daje pravice do umetne prekinitve nosečnosti in ne omogoča financiranja tega postopka iz javnih sredstev.

Nikotin in igre na srečo

V zvezni državi Nebraska bodo volivci poleg glasovanja za novega predsednika ZDA lahko izrazili svoje mnenje o treh predlogih, ki se nanašajo na igre na srečo na tamkajšnjih konjskih dirkah, ki bi jih po novem dovolili in jih dodatno obdavčili.

V Koloradu bodo volivci odločali o predlogu, da se dvignejo davki na tobačne izdelke, vzpostavili pa bi tudi nov davek na izdelke z nikotinom, kot so elektronske cigarete, sredstva pa bi namenili programom, ki skrbijo za izobraževanje in zdravje ljudi. Višje davke za tobačno industrijo so predlagali tudi v Oregonu.

Raba marihuane

V več zveznih državah bodo ob predsedniških volitvah presojali tudi, ali dovoliti bodisi medicinsko bodisi "rekreativno" rabo marihuane.

Do sedaj so medicinsko rabo marihuane dovolili v 33 zveznih državah, od tega so v enajstih dali zeleno luč tudi za "rekreativno" rabo odraslih ljudi. Južna Dakota je zvezna država, kjer bodo prvič hkrati odločali o obeh omenjenih tipih rabe marihuane.

Po novih predlogih bi posamezne zvezne države starejšim od 21 let dovoljevale, da pri sebi hranijo določeno količino marihuane, dovolile bi denimo prodajo te surovine, trg pa bi regulirale in obdavčile. V Montani so denimo predlagali dvajset odstotni davek na marihuano za "rekreativne" namene, tistim, ki so bili zaradi njene uporabe v preteklosti obsojeni, pa bi omogočili ponovno sojenje.

Bodo zaporniki lahko volili?

V štirinajstih državah bodo glasovali o pravilih v povezavi z volitvami, v Missouriju bodo med drugim odločali o financiranju volilnih kampanij in omejitvah mandatov na različnih položajih.

V Kaliforniji se bodo volivci odločili, ali povrniti pravico do glasovanja na volitvah za 50 tisoč ljudi, ki so bili obsojeni kaznivih dejanj.

"Nesprejemljivo je, da v letu 2020 še vedno zatiramo volivce in odvzemamo volilno praico več deset tisoč posameznikom iz marginaliziranih skupnosti," je za Los Angeles Times v podporo predlogu dejal senator Steven Bradford.

Pravica do ribolova v ustavi in glasovanje o volkovih

V Koloradu bodo volivci med drugim presojali predlog, da se v naravo načrtno vrne sivega volka, ki je v preteklosti v ZDA skoraj izumrl.

"Sivi volk je ekološki motor severne poloble," je za Guardian dejal Rob Edward, ki si s svojo organizacijo že 25 let prizadeva, da bi volka naselili v Kolorado, saj bi po njegovem mnenju pripomogel k zdravju ekosistema.

V Utahu bodo odločali o pravici prebivalcev do lova in ribolova, ki bi jo zapisali v ustavo.

Nova imena držav, nove zastave

Rhode Island bi zaradi povezav s sužnjelastniškim sistemom spremenil svoje uradno ime, ki se uradno glasi Plantaže Rhode Islanda in Providencea (Rhode Island and Providence Plantations). Če bo predlog sprejet, bo uradno ime države, zapisano v ustavi, zgolj še - Rhode Island.

V Mississippiju bodo prebivalci glasovali o tem, ali bodo sprejeli ali zavrnili predlog nove državne zastave, ki, kot je zapisano v predlogu, "morda ne bo vključevala konfederacijske bojne zastave in na kateri zapis: V Boga zaupamo.

Bo na zastavi ZDA 51. zvezdic?

"Ali bi moral biti Portoriko nemudoma sprejet v zvezo kot država?" je vprašanje, na katerega bodo ob tokratnih predsedniških volitvah ponovno odgovarjali Portoričani, ki se bodo izrekli o tem, ali naj ozemlje postane 51. država ZDA.

Na karibskem otoku so sicer izvedli že več nezavezujočih referendumov o spremembi statusa, a zadnjo besedo bo imel ameriški kongres.